Jedro

Pravočasne zahteve v korist vlagatelja - pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico do uveljavljanja denacionalizacije istega premoženja v korist druge pravne osebe, ki zahteve za denacionalizacijo ni vložila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1756/96-8 z dne 21.7.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 23.10.1996. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Upravne enote L., Izpostave C. z dne 10.4.1996, s katerim je organ prve stopnje na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP zavrgel priglasitev tožeče stranke kot upravičenke za denacionalizacijo v postopku, uvedenim na podlagi zahteve ... zbornice Slovenije, ki je zahtevala denacionalizacijo zgradbe v L., D. 10, stoječe na parc. št. 148/2, vl. št. 846, k. o. S.P. predmestje I (zdaj T.). Priglasitev, ki jo je tožeča stranka vložila dne 29.11.1995 in z njo s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odl. US, 13/93-odl.US, 31/93 in 24/95-odl.US, v nadaljevanju ZDen) zahtevala vrnitev 1/4 predmetnega premoženja, je organ prve stopnje zavrgel, ker tožeča stranka pred podržavljenjem ni bila solastnica navedene nepremičnine in ji tudi po predpisih in na način, ki so po ZDen pravna podlaga za denacionalizacijo, ni bilo nič podržavljeno. Pri tem se je skliceval na podatke zemljiške knjige, po katerih je bila predmetna nepremičnina z odločbama z dne 29.7.1959 in z dne 3.6.1960 nacionalizirana Slovenskemu ... društvu, pred nacionalizacijo pa sta bila izključna solastnika predmetne nepremičnine Slovensko ...

društvo in ... zbornica Slovenije.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločitev tožene stranke pa pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da sta bila po podatkih zemljiške knjige pred podržavljenjem lastnika predmetne nepremičnine Slovensko ... društvo in ... zbornica Slovenije, vsak do 1/2, in da je v konkretnem upravnem postopku pomembno le, kdo je bil na navedenem delu predmetne nepremičnine (1/4) vknjižen kot lastnik v času podržavljenja. Ker je bila lastnica navedenega dela predmetne nepremičnine po podatkih zemljiške knjige, ki so verodostojni, dokler ni v sodnem postopku dokazano nasprotno, ... zbornica Slovenije, sodišče prve stopnje ocenjuje, da je odločitev tožene stranke pravilna.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njenemu zahtevku za priznanje lastnosti aktivne stranke v navedenem denacionalizacijskem postopku. Navaja, da je ... sindikat v L. postal solastnik predmetne nepremičnine (v višini 1/4) na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena dne 20.1.1943 med R.K. in ... sindikatom v L. Zatrjuje, da je iz vpisa v zemljiški knjigi z dne 9.12.1946 razvidno, da je bil ... sindikat v L. prečrtan brez kakršnekoli druge zaznambe in kar nad njim zapisana ... zbornica Slovenije. Torej je šlo samo za spremembo imena ... sindikata v L. v ... zbornico Slovenije, verjetno zaradi spremembe zakonodaje v tem času in s tem povezano izgubo samostojnosti posameznih panožnih sindikatov. Ker je v letu 1990 ponovno prišlo do spremembe sistema, saj sta ponovno oživeli obe pravni osebi, Z. sindikat v L. in ... zbornica Slovenije, tožeča stranka meni, da Zdravniška zbornica Slovenije ne more biti edini upravičenec za denacionalizacijo navedenega premoženja. Po njenem mnenju bi sodišče prve stopnje moralo presoditi tudi navedena dejstva.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 64. člena ZDen je pravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo enega od upravičencev v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru pravočasne zahteve ... zbornice Slovenije ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico tožeče stranke do uveljavljanja denacionalizacije 1/4 predmetne nepremičnine. Gre za nasprotujoča zahtevka za denacionalizacijo istega premoženja in zahtevka, ki je v korist ... zbornice Slovenije ne gre razlagati tudi v korist tožeče stranke, ki v obravnavanem primeru sploh ne zatrjuje svojega pravnega nasledstva s pravno osebo, kateri je bilo predmetno premoženje podržavljeno. Tudi če bi šteli priglasitev tožeče stranke za zahtevo za denacionalizacijo, te ne bi bilo mogoče vsebinsko presojati, ker je bila vložena dne 29.11.1995, to pa je prepozno glede na materialni prekluzivni rok iz prvega odstavka 61. člena ZDen. Za pravne osebe, ki so postale upravičenke za denacionalizacijo z učinkovanjem odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-25/92-27 z dne 4.3.1993, se je namreč zakonski rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iztekel 12.5.1995. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da bi moralo v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje presojati razloge za spremembo imena ... sindikata v L., ki je bila izvedena v zemljiški knjigi z vpisom z dne 9.12.1946. Ti razlogi in vprašanja lastništva na predmetnem premoženju, ki segajo v obdobje petnajstih let pred podržavljenjem predmetnega premoženja, namreč po ZDen v postopku denacionalizacije niso predmet vsebinske presoje.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.