Jedro

Presoja obstoja ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika osumljenega M.H. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

I. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 2.8.2006 zoper osumljenega M.H. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki teče od 30.7.2006 od 18.50 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 4.8.2006 pritožbo osumljenčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

II. Zoper navedeni pravnomočni sklep je osumljenčev zagovornik dne 11.8.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, iz razlogov bistvene kršitve določb Zakona o kazenskem postopku in nepravilne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, napadeni sklep o odreditvi pripora razveljavi in odredi osumljenčevo izpustitev na prostost. Vrhovna državna tožilka K.U. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 21.8.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja: - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena, - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. K obširni zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je po vsebini enaka pritožbi osumljenčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora, Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da zagovornik v pretežnem delu zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija sklep o uvedbi preiskave z dne 8.8.2006. Ker pa se zahteva za varstvo zakonitosti zoper tak sklep, glede na določbo 420. člena ZKP, ne more vložiti, utemeljenosti teh navedb Vrhovno sodišče ni presojalo.

2. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava ni konkretiziral z navedbo zakonskih določb, ki naj bi bile z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršene. Njegove navedbe, da ni zakonskih pogojev za odreditev pripora, je Vrhovno sodišče razumelo kot uveljavljanje kršitve 1. odstavka 201. člena ZKP, katera pa po presoji Vrhovnega sodišča ni podana.

3. Pogoji za odreditev pripora so: da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, obstoj katerega izmed pripornih razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper osumljenca pravilno presodilo, da so navedeni razlogi za odreditev pripora podani in za takšno svojo oceno navedlo tudi razumne razloge. Preiskovalna sodnica je na podlagi izjav očividca, ki je prepoznal osumljenca kot osebo, ki je skupaj z drugimi sodelovala pri fizičnem napadu na oškodovance in uradnega zaznamka o pregledu posnetkov varnostnih kamer pred trgovino, ki je tudi potrdil navzočnost osumljenca pred trgovino, pravilno zaključila, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec skupaj s soosumljenimi storil na škodo E.B. kaznivo dejanje nasilništva po 2. in 1. odstavku 299. člena KZ in na škodo M.Š. kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ. Ob oceni teže in načina storitve dejanj, ko so se osumljenci brutalno fizično znesli nad dvema osebama, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu pravilno ocenilo tudi subjektivne okoliščine - obsojenčevo nasilno vedenje že v preteklosti, glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Iz podatkov spisa (list. št. 112) je razvidno, da je zoper osumljenca pred istim sodiščem že uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj spolnega nasilja po 2. in 1. odstavku 181. člena KZ in nasilništva po 2. in 1. odstavku 299. člena KZ, na podlagi zahteve okrožnega državnega tožilca z dne 14.9.2005. Zato so neutemeljene navedbe v zahtevi, da naj bi sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu zaključek o osumljenčevem prejšnjem nasilnem vedenju utemeljilo na kazenski ovadbi zoper osumljenca iz leta 2000, za dogodek z dne 22.11.2000. Ob na ta način zanesljivo ugotovljeni nevarnosti ponavljanja takšnih kaznivih dejanj, to je kaznivih dejanj z elementi nasilja zoper druge, je sodišče utemeljeno presodilo tudi, da je pripor neogibno potreben za zagotovitev varnosti ljudi. Tem razlogom je pritrdil tudi senat okrožnega sodišča, ko je pritožbo osumljenčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil. VI. Zagovornik v zahtevi s povzemanjem delnih izjav očividcev (L.B., S.M.) in oškodovancev E.B. in M.Š., kot so jih dali policiji v predkazenskem postopku ter uradnega zaznamka o pregledu varnostnih kamer, drugače kot izpodbijani pravnomočni sklep, ugotavlja oziroma ocenjuje posamezne okoliščine dogodka. Po vsebini pa to predstavlja izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z izpodbijanim pravnomočnim sklepom. Uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

VII. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja, jo je kot neutemeljeno zavrnilo.