Jedro

Tožena stranka je priznala, da tožniku zaradi likvidnostnih težav ni izplačevala prispevkov za socialno varnost, ampak mu jih je le obračunavala. Zato je bila tožba tožnika potrebna in je o stroških postopka potrebno odločiti po določbi 1. odst. 154. čl. ZPP in ne na podlagi 157. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v zadnjem odstavku izreka (odločitev o pravdnih stroških) spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku

59.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2004 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. odst. izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave ugotovilo, da je bil tožnik v obdobju od 13.8.2001 do

15.5.2003 v delovnem razmerju pri toženi stranki kot pomožni gradbeni delavec, pomožni krovec in tesar, v 2. odstavku je naložilo toženi stranki, da tožniku vpiše delovno dobo v delovno knjižico za čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki.

Nadalje je v 3. odstavku je naložilo toženi stranki, da tožniku plača vse prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vtoževano obdobje, v 4. odstavku pa je sklenilo, da tožnik sam krije stroške postopka.

Zoper odločitev o pravdnih stroških (4. odst. izreka izpodbijane sodbe) se pritožuje tožnik smiselno zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in toženo stranko zaveže k plačilu stroškov sodnega postopka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe

157. čl. ZPP, saj je za uporabo tega zakonskega določila pomembna izpolnitev dveh zakonskih pogojev hkrati. Tako mora biti ugotovljeno, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in da je pripoznala tožbeni zahtevek. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka povoda za tožbo ni dala. Tožena stranka tožniku ni niti odmerila niti plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas trajanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki. Ker je tožena stranka tožniku sicer redno izplačevala plačo, ob tem pa mu ni povedala, da prispevkov ni plačevala, je tožena stranka vsekakor dala povod za tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče o pravdnih stroških predmetnega individualnega delovnega spora sprejelo napačno odločitev.

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki za obdobje od

13.8.2001 do 15.5.2003, dolžnost tožene stranke, da mu za navedeno obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter mu izplača pripadajoče prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Svojo tožbo je utemeljil predvsem s trditvijo, da mu tožena stranka za čas zaposlitve pri njej ni izplačevala predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. za socialno varnost. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, v katerem je predlagala zavrženje tožbe oz. zavrnitev tožbenega zahtevka. V odgovoru na tožbo je pojasnila, da prispevkov za obvezno zavarovanje zaradi likvidnostnih težav ni izplačevala, kljub temu da jih je ves čas obračunavala. Tožbeni zahtevek tožnika po ugotovitvi obstoja delovnega razmerja in po vpisu delovne dobe pa je tožena stranka ocenila kot neutemeljenega, saj to za toženo stranko sploh ni bilo sporno. Iz zapisnika o prvem in poravnalnem naroku pri prvostopenjskem sodišču z dne 13.12.2004 izhaja, da je tožena stranka pripoznala zahtevek in da se je tožnik s to pripoznavo strinjal, priglasil stroškovnik, medtem ko tožena stranka stroškov ni priglasila.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev o pravdnih stroških tožnika napačno oprlo na 157. čl. ZPP. Ta določba govori o pravdnih stroških, ki jih mora tožnik povrniti toženi stranki v primeru pripoznave tožbenega zahtevka, ne pa o pravdnih stroških, ki jih je imel tožnik. Tožnikovi pravdni stroški v primeru pripoznave tožbenega zahtevka se presojajo na podlagi določb 154. čl. in 155. čl. ZPP.

Po stališču pritožbenega sodišča je tožena stranka vsekakor dala povod za vložitev tožbe. Že iz samega odgovora na tožbo je razvidno, da tožena stranka tožniku pripadajočih prispevkov za socialno varnost ni izplačevala, temveč da mu jih je le obračunavala. Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur.

l. RS, št. 6/96 in nadalj.) je v 1. odst. 6. čl. določal, da plačujejo delodajalci prispevke za socialno varnost od bruto plače in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Ker tožena stranka te svoje zakonske obveznosti očitno ni izpolnila, je tožnik njeno izpolnitev utemeljeno zahteval preko sodišča. Glede na to je bila po stališču pritožbenega sodišča njegova tožba potrebna.

Ker je tožena stranka tožnikov tožbeni zahtevek pripoznala, pri čemer ni mogoče ugotoviti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, je potrebno o pravdnih stroških odločiti ob upoštevanju določbe 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker je tožnik z zahtevkom uspel, mu je dolžna tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo stroške za sestavo tožbe 300 točk (tar. št. 15/1 b Odvetniške tarife; OT, Ur. l. RS, št. 67/2003), in za pristop na narok dne 13.12.2004 150 točk (tar.

št. 15/3 b OT) ter ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred prvostopenjskim sodiščem (110,00 SIT) in 20 % DDV odmerilo na 59.400,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo priglašenih stroškov za pogovor s stranko, ker so le-ti že vključeni v nagrado za sestavo tožbe in stroškov za vlogo dne

10.12.2004, ker tožnik navedene vloge v spis ni vložil. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ni priglasil.