26. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Helene Lah in Venčeslava Rodeta, obeh iz Ljubljane, ki ju zastopa Peter Skubic, odvetnik v Ljubljani, na seji 26. oktobra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01, 110/02, 56/03, 83/03 – ur. p. b., 86/04 in 26/05 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata Zakon o železniškem prometu (v nadaljevanju ZZelP), ker naj ne bi določal pravne podlage in rokov za uveljavljanje odškodnine za odvzete nepremičnine, ki so bile uporabljene za gradnjo javne železniške infrastrukture. Zatrjujeta kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave. Menita, da gre za neustavno pravno praznino, ki naj bi nastala z odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi 38. člena ZZelP (odločba št. U-I-316/04 z dne 3. 3. 2005, Uradni list RS, št. 29/05 in OdlUS XIV, 13). Navajata, da je bil 38. člen ZZelP podlaga za odvzem njunega zemljišča, z razveljavitvijo tega člena pa naj bi jima bilo onemogočeno uveljavljati odškodnino. Zato predlagata, naj Ustavno sodišče zapolni pravno praznino "z ustreznim napotilom glede reševanja pravdnih postopkov".

2.Ustavno sodišče je pri presoji 38. člena ZZelP upoštevalo pomen vseh treh odstavkov. Drugi odstavek tega člena je določal le, da imajo lastniki zemljišč iz prvega odstavka (tj. zemljišč, uporabljenih za gradnjo javne železniške infrastrukture), ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, pravico to zahtevati v skladu z zakonom. Iz navedb v pobudi izhaja, da naj bi bila ta določba pravna podlaga za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in da pobudnika brez nje ne moreta uveljavljati varstva svojih pravic zaradi posega v njuno lastninsko pravico na zemljiščih. Tako mnenje je zmotno. Ustavno sodišče je 38. člen ZZelP razveljavilo med drugim tudi zaradi nedopustnega poseganja v lastninsko pravico lastnikov nepremičnin. Pravno podlago za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi posegov v lastninsko pravico pa urejajo drugi predpisi. Zato dejstvo, da ZZelP ne določa pravne podlage in rokov za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, samo po sebi še ne izkazuje zatrjevanega neskladja tega zakona z Ustavo. Zakaj iz naslova varstva lastninske pravice ne bi mogla uveljavljati odškodnine za zemljišča na podlagi drugih veljavnih predpisov, pobudnika ne pojasnita.

3.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj