Jedro

Prisojena odškodnina v višini 21,8 povprečnih neto plač predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za znesek 1.248,00 EUR zaradi delnega umika tožbe, s sodbo pa razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino za nematerialno škodo v znesku 8.795,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2013 dalje do plačila, v presežku do zahtevanih 14.374,50 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo (za 5.579,09 EUR) in toženki naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v višini 146,95 EUR.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper uvodoma navedena sklep in sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, po vsebini pritožbenih navedb pa dejansko izpodbija le sodbo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da toženki naloži še plačilo zneske 5. 579,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s stroškovno posledico. Meni, da je sodišče ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju prisodilo prenizek znesek odškodnine, saj je izvedenec medicinske stroke poškodbe tožnika ocenil kot težje telesne poškodbe. Glede na ugotovljene poškodbe, trajne posledice poškodb in duševne bolečine tožniku pripada višja odškodnina od prisojene 21.600,00 EUR. Našteva poškodbe in nevšečnosti med zdravljenjem in meni, da je dosojena odškodnina v višini 10.000,00 EUR neprimerna. Poudarja, da je tožnik star komaj 40 let, zato je stopnja poškodb še toliko večja. Prav tako se ne strinja z dosojeno odškodnino za strah ter meni, da bi mu moralo sodišče prisoditi poleg 1.600,00 EUR odškodnine še dodatnih 400,00 EUR. Poudarja, da je utrpel primarni strah ob padcu z visoke višine, saj je bil pri zavesti, od škodnega dne pa se izogiba delu na višini, kar zelo močno vpliva nanj in na njegovo delo. Ustrašil se je za svoje življenje in negiben z zelo hudo bolečino čakal na prihod reševalcev, utrpel je tudi sekundarni strah za izid zdravljenja.

3. Toženka je odgovorila na tožnikovo pritožbo in predlagala njeno zavrnitev. Prisojena odškodnina se ji namreč zdi primerna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik, ob poškodovanju zaradi padca z lestve z višine 6 metrov star 37 let, utrpel naslednje poškodbe: zlom desne strani križnice, večdelni zlom desne črevnice, zlom zgornje in spodnje veje desne sramne kosti, manjši vtisni zlomi telesa XII. prsnega vretenca telesa ter I. in II. ledvenega vretenca.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu, to je delu, v katerem je bila odmerjena odškodnina iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, ustrezno upoštevalo merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki so določena v 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Med temeljnimi načeli sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom se denarno zadoščenje odmeri glede na trajanje in intenziteto pri posameznem oškodovancu, upoštevaje okoliščine konkretnega primera. Funkcija drugega načela, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave RS), pa je vzpostavitev sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera in se kaže v tem, da mora sodišče enake položaje obravnavati enako, različne pa različno.

7. Pritožbeni pomisleki v zvezi z odmero odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem so odveč. Podlaga za prisojo v taki višini so bile naslednje ugotovitve sodišča prve stopnje glede trajanja in intenzitete bolečin, ki jim tožnik v pritožbi ne oporeka, temveč jih povzema: tožnik jih je prestajal v skupnem trajanju približno sedem mesecev, od tega hude bolečine 10 dni, srednje hude, ki so s presledki trajale 60 dni oziroma dva meseca in lažje bolečine s presledki 137 dni oziroma štiri mesece in pol. Sodišče je nadalje dosledno upoštevalo in ovrednotilo vse nevšečnosti med zdravljenjem, ki so sledeče: 10 dni v enoti za intenzivno nego in 9 dni na kirurškem oddelku bolnišnice, pri čemer je bil prvih 10 dni priklopljen na aparature, zaradi katerih ni mogel sam poskrbeti za osebno higieno, rentgensko slikanje (10-krat), CT vratne hrbtenice, MR ledvene hrbtenice, številni pregledi in najmanj 70-dnevno uživanje protibolečinskih tablet, fizioterapija (14-krat). Ob primerjavi z zadevami,(1) v katerih so oškodovanci utrpeli podobne poškodbe s primerljivimi posledicami, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 10.000,00 EUR (10,1 povprečnih neto plač) primerna.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da prvo sodišče ni zadostno ovrednotilo intenzitete in trajanja tožnikovega strahu. Pri presoji odškodnine za strah je sodišče vzelo v ozir, da je tožnik utrpel primarni strah, ko se je pri padcu z lestve približeval tlom, saj je bil pri zavesti. Ta je prešel v sekundarni strah; ob tem, ko je obležal negiben z zelo hudo bolečino v hrbteničnem delu, se je ustrašil za svoje življenje, kar je trajalo nadaljnjih 25 minut, ko je v tem stanju čakal na prihod reševalcev in še kasneje, vse do prihoda v bolnišnico, ko so opravili prve preiskave in tožnika pomirili, da ni v življenjski nevarnosti. Zdravljenje je sicer potekalo brez zapletov, toda glede na to, da je imel tožnik težje telesne poškodbe, je bil pri njem prisoten tudi sekundarni strah za izid zdravljenja vse do zaključka šestmesečnega zdravljenja. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvega sodišča, da dane okoliščine ne narekujejo prisoje odškodnine, višje od 1.600,00 EUR.(2)

9. Nenazadnje tudi po primerjavi celotne prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 21,8 povprečnih mesečnih neto plač s primeri, v katerih so oškodovanci utrpeli podobno poškodbo,(3) sledi sklep, da je prisojena odškodnina povsem ustrezna. Ta znesek tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo, zato se pritožnik neutemeljeno zavzema za njegovo zvišanje.

10. Po povedanem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj zadevo II Ips 180/2011 z dne 19. 6. 2014, v kateri je navedeno sodišče preizkusilo višino odškodnine iz naslova telesnih bolečin in jo znižalo z 20.000,00 na 15.000,00 EUR. V tej zadevi je moški padel zaradi zdrsa lestve in utrpel podobno poškodbo kot oškodovanec v obravnavani zadevi - zlom XII. prsnega vretenca. V prisojeni odškodnini iz tega naslova v znesku 15.000,00 EUR je sodišče upoštevalo zelo dolgo zdravljenje 20 mesecev (običajno sicer 6 do 9 mesecev) in nošenje mavčnega steznika ves čas zdravljenja, operacija in 24 dni hospitalizacije; pri trajanju bolečinskih obdobij ne gre prezreti, da bo oškodovanec trpel lahke občasne telesne bolečine tudi v bodoče. Navedene okoliščine utemeljujejo višjo odškodnino, medtem ko v konkretnem primeru oškodovanec ni trpel bolečin niti ni bil podvržen nevšečnostim v takem obsegu kot v citirani zadevi. Kar zadeva ustreznost višine odškodnine iz naslova telesnih bolečin, so primerljive tudi zadeve II Ips 286/2009 z dne 10. 1. 2013, II Ips 202/98 z dne 17. 2. 1999. Op. št. (2): V obeh zadevah II Ips 180/2011 z dne 19. 6. 2014 in II Ips 286/2009 z dne 10. 1. 2013, v katerih je šlo za nesrečo pri delu - padec z višine, je bila sicer prisojena nekoliko višja odškodnina za strah, vendar na račun sekundarnega strahu za izid zdravljenja, ki je bil intenzivnejši in je trajal daljše obdobje kot v obravnavanem primeru.

Op. št. (3): Primerjaj na primer zadevi II Ips 520/2001 z dne 11. 4. 2002 in II Ips 79/2009 z dne 7. 5. 2009.