Jedro

Ker se v postopkih ugotavljanja očetovstva urejajo razmerja med (domnevnimi) starši in otroki, za odločitve o nepravdnih stroških ni temeljno pravilo uspeh v postopku iz 154. člena ZPP, ki ga kot enega od pomembnih okoliščin želi uveljaviti pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek, s katerim je predlagatelj mld. A. A. zastopan po kolizijski skrbnici, zahteval ugotovitev, da je nasprotni udeleženec B. B. njegov oče, ter zahtevke v zvezi z dodelitvijo v varstvo in vzgojo materi, določitvijo stikov z očetom, plačevanjem preživnine ter povrnitve nepravdnih stroškov (točka I. izreka). Pod točko II. je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper II. točko izreka vlaga pritožbo nasprotni udeleženec B. B. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Očita, da sodišče ni obrazložilo odločitve, da je navedlo le, da sodišče presoja po prostem preudarku po 101. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške, ker je celoten postopek tekel zaradi varovanja koristi mld. otrok. Po ustaljeni sodni praksi mora sodišče in vsak organ oblasti, ki odloča po prostem preudarku, navesti ne le pravno podlago, pač pa tudi vse razloge in okoliščine, na podlagi katerih je prišel do odločitve glede predmeta odločitve. Ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju podaja pojasnilo pomembnih okoliščin z vidika odločanja o stroških po prostem preudarku. Sodišče mora v teh primerih upoštevati okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj. V nadaljevanju navaja bistvene okoliščine konkretnega primera: predlog je bil zavrnjen, prvi nasprotni udeleženec ni imel nikakršnega interesa za ta postopek, pred postopkom so vsi udeleženci že razpolagali z negativnim DNK testom, druga nasprotna udeleženka je v postopku navajala neresnična dejstva, postopek se je nadaljeval tudi po negativnih rezultatih DNK testa, ki mu nihče ni nasprotoval, stroški postopka niso zanemarljivi in v sodni praksi so že podani primeri, ko je sodišče naložilo obveznost plačila stroškov predlagatelju oziroma enemu izmed udeležencev. V nadaljevanju podaja opis posamezne od citiranih konkretnih okoliščin primera in se sklicuje na določene judikate. Glede na obrazloženo očita, da je ostalo vsaj dejansko stanje napačno ugotovljeno, posledično materialno pravo zmotno uporabljeno ter podana kršitev ustavno varovanega načela enakosti po 14. členu Ustave RS ter pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, saj sodišče njegovega položaja ni enako varovalo kot v primerljivih položajih in se ni opredelilo do njegovega zahtevka (23. člen Ustave RS).

3. Nasprotna udeleženka C. C. v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika1 ter ZNP-12, subsidiarno pa ZPP na podlagi 42. člena ZNP-1. 6. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper odločitev sodišča (točka II. izreka), da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka, v katerem je mld. predlagatelj zoper njega uveljavljal ugotovitev, da je njegov oče ter v nadaljevanju zahtevke v zvezi z dodelitvijo, varstvom , vzgojo, stiki in plačevanjem preživnine.

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Pritožbeni očitek, da stroškovna odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čemer naj bi sodišče kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Kot povzema pritožba, je sodišče v točki 6 izpodbijanega sklepa navedlo, da je presojalo po prostem preudarku po 101. členu ZNP-1 in da vsak udeleženec nosi svoje stroške, ker je celoten postopek tekel zaradi varovanja koristi mld. otrok. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev mogoče preizkusiti, ker so konkretni razlogi in okoliščine obravnavane zadeve, ki so pogojevale stroškovno odločitev, navedeni v točkah od 1 do vključno 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče je v točki 6 te okoliščine povzelo z navedbo, da je celoten postopek tekel zaradi varovanja koristi mld. predlagatelja.

8. Temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka v obravnavani zadevi varstva koristi otroka, je prosti preudarek (določba 101. člena ZNP-1). Drži, kar poudarja pritožba, da prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je nesporno varstvo koristi predlagatelja. Te konkretne okoliščine je sodišče ustrezno upoštevalo ter o stroških odločilo z upoštevanjem temeljnega cilja. Judikati, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec, niso primerljivi z obravnavano zadevo3. Tudi v zadevi IV Cp 479/2020 z dne 29. 4. 2020, na katero se sklicuje pritožba, je sodišče glede odločitve o stroških upoštevalo varovanje koristi otroka in ni odločalo o stroških skladno z določbo 158. člena ZPP, temveč je zasledovalo temeljni cilj, to pa je varstvo koristi otroka.

9. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o porazdelitvi stroškov postopka kršilo ustavne pravice nasprotnega udeleženca (da je nasprotnega udeleženca obravnavalo drugače kot druge v primerljivih položajih, da se ni opredelilo do njegovega zahtevka), glede na obrazloženo ni utemeljeno.

10. Bistvene okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj obravnavanega postopka, ki izhajajo iz točk od 1 do 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so: udeleženci obravnavanega postopka; mladoletni A. A. (predlagatelj), njegova mati C. C. (druga nasprotna udeleženka) in domnevni oče predlagatelja B. B. (prvi nasprotni udeleženec) so pred vložitvijo predloga mld. A. A. na ugotovitev, da je nasprotni udeleženec njegov oče, bili v določenih odnosih oziroma razmerjih4, ki so utemeljeno pripeljali do vložitve obravnavanega predloga na ugotovitev očetovstva. To potrjuje tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec pred začetkom tega postopka sam pridobil DNK test, na podlagi vzetega brisa, katerega negativni rezultat je utemeljeno povzročil dvom ter vprašanje biološkega očetovstva mld. predlagatelja.

11. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenemu utemeljevanju, da med nasprotnim udeležencem in predlagateljem ter med nasprotnim udeležencem in nasprotno udeleženko, ob vložitvi obravnavanega predloga ni bilo odprto nikakršno vprašanje ali pravno razmerje. Postopek je torej bil namenjen ugotavljanju največje koristi predlagatelja mld. A. A. pri spornem vprašanju biološkega očetovstva, kar je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.

12. Ker se v postopkih ugotavljanja očetovstva urejajo razmerja med (domnevnimi) starši in otroki, za odločitve o nepravdnih stroških ni temeljno pravilo uspeh v postopku iz 154. člena ZPP, ki ga kot enega od pomembnih okoliščin želi uveljaviti pritožba. Tudi pritožbeni očitek, da predlagatelj ni umaknil predloga pred izvedbo naroka v predmetni zadevi, kar bi sodišče moralo upoštevati pri odločitvi o porazdelitvi stroškov, ni utemeljen. Predlagatelju namreč ni mogoče oporekati pravice, da je bilo o njegovem predlogu vsebinsko odločeno.5

13. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

14. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, nasprotna udeleženka pa z navedbami v odgovoru na pritožbo ni bistveno pripomogla k rešitvi pritožbe, zato morata kriti svoje stroške pritožbenega postopka sama (določbe 154., 155. in 165. člena člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017. 2 Uradni list. RS, št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019. 3 V zadevi VSM sklep III Cp 824/2021 je sodišče zavrglo predlagateljev predlog na ugotovitev, da ni oče otroka ter predlagatelju naložilo plačilo določenega zneska pravdnih stroškov. Pritožba zato ne more biti uspešna s sklicevanjem, da „so sodišča v podobnih primerih že naložila stroške v breme enega udeleženca“. 4 Navedbe nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog: Otroka je videl poredko, bil je korekten do nasprotne udeleženke in otroka, prinesel kakšno darilo, nasprotni udeleženki pa redno dajal finančna sredstva v pomoč, občutil pa je veliko skeptičnost v to, da je predlagateljev oče...“ „ 5 Zato tudi judikat VSL IV 1463/2022, na katerega se pritožba sklicuje, ni primerljiv z obravnavano zadevo, saj je bil predmet v judikatu predlog predlagatelja, da je nasprotna udeleženka dolžna oddajati otroka v vrtec in je zato umik predloga pred razpisom naroka imel povsem drugačne pravne posledice, kot bi ga imel v obravnavani zadevi.