Jedro

Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnica in zastavni upnik A. A. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se iz preostanka kupnine 10.720,44 EUR za nepremičnini parc. št. ..., obe k.o. ..., poplača terjatev zastavnega upnika z imenom: A. A. in da se poplačilo opravi na transakcijski račun št. 00, odprt pri Banki A d.d. 2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje Banka B AG po pooblaščencih in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi s stroškovno posledico, hipotekarnemu upniku pa naloži povračilo pritožbenih stroškov udeleženke s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril zastavni upnik A. A. po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže, podrejeno pa zavrne in vzdrži v veljavi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Glede na navedbe zastavnega upnika A. A. v odgovoru na pritožbo, da pritožnica ni stranka tega postopka, zaradi česar nima pravice vložiti pritožbe zoper sklep o poplačilu niti za pritožbo nima pravnega interesa, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožnica sicer res ni stranka tega izvršilnega postopka, vendar pa bi v primeru, če ne bi prišlo do poplačila A. A., bila upravičena do navedenega zneska (glej sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/00764 z dne 19. 12. 2005). Pritožnici bi zato ugoditev pritožbi prinesla konkretno in neposredno pravno korist, to pa zadošča za njeno pritožbeno legitimacijo (5. točka 16. člena ZIZ).

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je že sodišče prve stopnje pritožnici priznalo položaj udeleženke v tem postopku, saj jo je z dopisom z dne 10. 1. 2018 obvestilo o vseh ugotovitvah v postopku, in sicer, da bi glede na stanje zemljiške knjige za poplačilo iz preostanka kupnine za prodano nepremičnino prišel najprej v poštev zastavni upnik A. A., ki je 1. 12. 2017 v spis vložil tudi obračun terjatve, iz katerega izhaja, da njegova terjatev ni bila poplačana ne na dan razdelitvenega naroka 10. 7. 2000 ne kasneje. V dopisu je hkrati zapisalo, da bo z izdajo sklepa o poplačilu počakalo še 8 dni od dneva prejema tega obvestila. Glede na to, da je bil pritožnici dopis vročen po pooblaščencih 10. 1. 2018 in da se nanj v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni odzvala, so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nastanek in obstoj terjatve zastavnega upnika A. A., nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more upoštevati. Ta namreč določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti pred sodiščem prve stopnje. Pritožnica v pritožbi ne zatrjuje, še manj pa izkaže, da se brez svoje krivde ni mogla odzvati na dopis z dne 10. 1. 2018, ki ji ga je sodišče prve stopnje poslalo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Stranka mora trditve in dokaze, s katerimi želi doseči zanjo ugodno odločitev, podati že pred sodiščem prve stopnje (smiselno glej prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Končno to velja tudi za pravna stališča (na materialno pravo sicer [višje] sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, vendar v okviru dane trditvene podlage, ki pa je na pritožničini strani v tej zadevi v celoti izostala; na drugi strani pa je že obstoječa trditvena in dokazna podlaga zadoščala za sprejeto odločitev). Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi s terjatvijo zastavnega upnika A. A. ne opredeljuje.

8. Že zgoraj navedeno je zadoščalo za odločitev pritožbenega sodišča. Kljub temu pritožbeno sodišče vseeno odgovarja na pritožbeni očitek, da je sodišče prezrlo, da je bil znesek 2.569.045,00 SIT (sedaj 10.720,44 EUR) na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člena SPZ v zvezi s 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.

9. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče zastavnemu upniku I. S. ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).