Jedro

Do subvencioniranja najemnine je po 28. členu ZUPJS upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine. Oseba, ki uveljavlja subvencioniranje najemnine dokazuje obstoj najemnega razmerja in status najemnika, oziroma da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo. Najemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka za tržno stanovanje, vsebuje vse obvezne sestavine, določene v 91. členu SZ-1 in je veljavno sklenjena. To pa pomeni, da je najemna pogodba lahko podlaga za dodelitev subvencioniranja najemnine po 28. členu ZUPJS, ne glede na to, da gre za najemno razmerje v stanovanju, za katerega je ugotovljeno, da se nahaja v večstanovanjski hiši, ki je brez uporabnega dovoljenja, oziroma da gre za črno gradnjo. Zato tožbeni zahtevek za odpravo dokončnih upravnih odločb, na podlagi katerih je bila tožnici dodeljena subvencija najemnine za tržno stanovanje, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 24. 10. 2013 in št. ... z dne 6. 11. 2012 in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Obenem je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da sodišče ugodi pritožbi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Navaja, da je veljavno sklenjena najemna pogodba procesna predpostavka za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo oziroma določb Stanovanjskega zakona, kjer je najemna pogodba kot takšna definirana, sploh ni uporabilo, z navedbo, da so relevantne zgolj določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju: ZUPJS) in sicer 28. člen tega zakona. Navedeni člen ZUPJS jasno določa, da je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Kaj je stanovanje, je določeno v Stanovanjskem zakonu, kjer je tudi izrecno navedeno, da je predmet najemne pogodbe lahko stanovanje, ki je vpisano v register stanovanj in se nahaja v stavbi, za katero je bilo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Navedeno izhaja iz 10. člena Stanovanjskega zakona. Ne strinja se z obrazložitvijo, da obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama ni sporen. Tožeča stranka je tekom celotnega postopka poudarjala, da najemna pogodba, ki je bila podlaga za dodelitev za subvencionirane najemnine in izdaje izpodbijanih odločb, ni veljavno sklenjena in da zato pogoji iz ZUPJS, niso izpolnjeni. Sestavine najemne pogodbe so določene v Stanovanjskem zakonu in ne v ZUPJS. Zato bi sodišče glede na navedeno moralo najprej odločiti, ali je najemna pogodba sploh bila sklenjena. Vztraja, da najemna pogodba ne izpolnjuje zahtev določenih v Stanovanjskem zakonu. V 91. členu Stanovanjskega zakona je med bistvenimi sestavinami najemne pogodbe navedena tudi identifikacijska oznaka stanovanja iz katastra stavb. Stavba na naslovu A. 10 B, B. identifikacijske oznake nima, prav tako nimajo identifikacije stanovanja, ki se v tej stavbi nahajajo in za katere je bila dodeljena najemnina. Stanovanje, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, ne more biti predmet najema. Predmet najemne pogodbe v skladu z 10. členom Stanovanjskega zakona je lahko le stanovanje, ki je vpisano v register stanovanj in se nahaja v stavbi, za katero je bilo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Iz vpogleda v zemljiško knjigo je razvidno, da stavba z navedeno identifikacijsko številko ne obstaja, prav tako ne obstaja posamezni del št. ... v stavbi ..., k.o. .... Sodišče se do navedb tožeče stranke glede veljavnosti sklenjene najemne pogodbe sploh ni opredelilo. Tožeča stranka je tekom postopka izpostavljala tudi bistveno kršitev pravil postopka. Teh odločb namreč ni mogoče preizkusiti, saj iz izreka izpodbijane odločbe druge stopnje izhaja, da znaša subvencija 345,40 EUR mesečno, medtem, ko iz izreka odločbe organa prve stopnje izhaja, da je najemnica upravičena do subvencije v višini 191,77 EUR. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je organ prišel do navedenega zneska, njegove navedbe pa tudi ne izhajajo iz obrazložitve odločbe prve stopnje. Sodišče se v izpodbijani sodbi sklicuje na sodno prakso, izrecno sodbo opr. št. Psp 123/2012, iz katere izhaja, da je obstoj najemnega razmerja bistveni pogoj za dodelitev subvencije. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je najemna pogodba, ki je podlaga za določitev subvencije, veljavno sklenjena. Nadalje navaja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do izpostavljenega vprašanja pristojnosti občin na stanovanjskem in prostorskem področju, ki so določene v Stanovanjskem zakonu ter izpostavljeno kolizijo med določili stanovanjskega in prostorskega materialnopravnega področja ter določili ZUPJS. Končni prejemnik subvencije je graditelj nelegalne gradnje, zato se posledično nujno odpira še vprašanje netransparentne in neracionalne porabe javnih sredstev ter izpostavlja neenak položaj graditeljev legalnih gradenj. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zakaj je šteti, da je najemna pogodba tudi iz stališča drugih pravnih področij, veljavno sklenjena. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, očitane kršitve pa niso takšne, da bi vplivale na zakonitost izpodbijane sodbe.

5. Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 24. 10. 2013 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 6. 11. 2012. S slednjo je Republika Slovenija Center za socialno delo B. C.C. dodelil subvencijo za tržno stanovanje v višini 345,40 EUR mesečno za čas od 1. 10. 2012 do 15. 7. 2013. Sporno v tej zadevi pa je, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena za stanovanje, ki predstavlja črno gradnjo ter v zvezi s tem vprašanje, ali gre pravica do subvencionirane najemnine tudi v primeru, če gre za najemno razmerje v stanovanju, za katerega je ugotovljeno, da se nahaja v večstanovanjski hiši, ki je brez uporabnega dovoljenja oziroma gre za črno gradnjo.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je ZUPJS in Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami, v nadaljevanju SZ-1). Po 28. členu ZUPJS je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine, je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino.

7. Glede na citirano določbo ZUPJS je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine. Oseba, ki uveljavlja subvencioniranje najemnine dokazuje obstoj najemnega razmerja in status najemnika oziroma, da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo.

8. Najemna pogodba je pogodba med najemodajalcem in najemnikom. Najemodajalec se najemniku zaveže izročiti določeno stvar v rabo, ta pa se zaveže, da mu bo za to plačeval najemnino (587. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Razmerje med najemodajalcem in najemnikom predstavlja tudi stanovanjski najem v smislu 84. člena SZ-1. 9. Po tej določbi lastnik stanovanja odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe. Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje izročiti stanovanje najemniku v rabo, slednji pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Najemno pogodbo je treba skleniti pred začetkom najemnega razmerja v pisni obliki za določen ali nedoločen čas. Najemna pogodba mora vsebovati vse obvezne sestavine, ki jih določa 91. člen SZ-1. Med drugim mora vsebovati opis stanovanja, identifikacijsko oznako iz katastra stavb, ime in priimek lastnika, davčno številko ter ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje, določbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Med obveznimi sestavinami določenimi v 91. členu ZS-1 pa ni navedene legalne gradnje v smislu 10. člena SZ-1, ki definira primerno stanovanje in se nanj sklicuje pritožba.

10. Kot izhaja iz najemne pogodbe sklenjeno za tržno stanovanje na naslovu A. 10 B, B., št. ... z dne 12. 9. 2012 je v njej navedena identifikacijska oznaka stavbe ... in identifikacijska oznaka stanovanja .... Nadalje je navedeno, da je bila stavba zgrajena leta 2000 in je vpisana v zemljiško knjigo pri parc. št. ..., ..., vl. št. ..., katastrska občina k.o. …. Pomeni, da ima najemna pogodba tudi sestavine, ki so za tožečo stranko sporne. Vendar tožeča stranka v zvezi s spornimi podatki, ni predložila nobenega nasprotnega dokaza, da bi z njim ovrgla resničnost podatkov, ki se v najemni pogodbi navajajo. Sicer pa najemna pogodba vsebuje vse obvezne sestavine določene v 91. členu SZ-1 in je veljavno sklenjena. To pa pomeni, da je lahko podlaga za dodelitev subvencioniranja najemnine po 28. členu ZUPJS, pri čemer pritožba drugih neskladnosti med najemno pogodbo in dodelitvijo subvencije za najem stanovanja, ne navaja.

11. V predsodnem postopku je Center za socialno delo B. z odločbo št. ... z dne 6. 11. 2012 C.C. dodelil subvencijo najemnine za tržno stanovanje v višini 345,40 EUR mesečno za čas od 1. 10. 2012 do 15. 7. 2013. Takšno odločitev je drugostopni organ potrdil kot pravilno in zakonito in pritožbo zavrnil. Tožeča stranka je v nadaljevanju sodnega postopka naknadno umaknila svoje pripombe glede pravilnosti izračuna subvencionirane najemnine oziroma se je strinjala z višino izračuna, ki ga je v postopku s posebno vlogo obrazložila tožena stranka (l. št. 12 in 13 v zvezi s prilogami B3 - B6) tako, da je citirani odločbi mogoče preizkusiti. Tudi iz izreka prvostopne odločbe z dne 6. 11. 2012 izhaja, da znaša subvencija 345,40 EUR, medtem, ko je znesek 191,77 EUR v drugostopni odločbi naveden v obrazložitvi.

12. Nadalje ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb kot npr., da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpostavljenega vprašanja pristojnosti občin na stanovanjskem in prostorskem področju, ki so določene v SZ-1 ter izpostavljeno kolizijo med določili stanovanjskega in prostorskega materialnopravnega področja ter določili ZUPJS, ker za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne oziroma niso stvar tega postopka, kakor tudi ne vprašanje, da je končni prejemnik subvencije graditelj nelegalne gradnje, ter da se postavlja v neenak položaj graditelj legalnih gradenj.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspela.