Jedro

Odgovornost imetnika stvari ne temelji na načelu vzročnosti (173. člen ZOR), kadar stvar postane nevarna zaradi uporabe, ki ni v skladu z njenim namenom, zlasti če do škode pride zaradi samovoljnega ravnanja tistega, ki ga škoda prizadene.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo 1.020.000,00 SIT z obrestmi. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval, ko je dne 18.9.1997 ugotavljal napako na motorni kosilnici in pri tem nehote segel z roko v območje rezila, ko je motor kosilnice deloval. Po stališču sodbe kosilnica, ki se uporablja v skladu s svojim namenom, ni nevarna stvar. Zato ni objektivne odgovornosti tožnikovega delodajalca kot imetnika kosilnice in s tem odgovornosti tožene stranke kot zavarovalnice. Nesrečo je zakrivil tožnik sam, ko je bil pri ugotavljanju napake na kosilnici premalo previden.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Enako, kot prvostopenjsko sodišče, je ugotovilo, da je nesrečo zakrivil tožnik sam.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo ter izda vmesno sodbo o podlagi zahtevka ter v preostalem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Soglaša, da kosilnica ni nevarna stvar, kadar se z njo kosi. Drugače pa je bilo v obravnavanem primeru, ko je šlo za popravilo kosilnice. Tožnik je moral ugotavljati vzrok ropotanja med delovanjem stroja. Kot mehanik si ni mogel privoščiti, da bi kosilnico dal v popravilo drugim. Temu bi se vsi čudili in ga podcenjevali. Do nezgode je prišlo med delom v okoliščinah, ko imetnik nevarne stvari odgovarja za škodo. V takih okoliščinah je zmotno stališče, da kosilnica ni nevarna stvar.

Tožnikovo ravnanje ni bilo nepredvidljivo.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijska trditev, da je tožnik nameraval sam popraviti kosilnico, ker bi bilo čudno, če kot mehanik specialist tega ne bi storil, je v popolnem nasprotju s tožnikovo izpovedbo, ko je opisoval dogodek. Tedaj je izjavil: "Na vprašanje, kako bi se tega dela lotil, tožnik povem, da bi ugasnil kosilnico in jo peljal k serviserju, saj imamo pooblaščeni servis za popravilo strojev kot tudi kosilnice. V vsakem primeru pa bi takrat kosilnico peljal na pregled k serviserju, saj se mi je zdelo, da ni primerna za košenje. V nobenem primeru pa je ne bi sam popravljal. Takrat sem želel le ugotoviti, ali je možen vzrok za ropotanje, slabo privijačen motor za ohišje." (zapisnik o glavni obravnavi dne 3.4.2000, l. št. 9 spisa). To je pomembno, ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotavljali odgovornost zavarovanca tožene na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik zadolžen samo za košnjo, ne pa za popravilo kosilnice. Zato sta obe sodišči pravilno presojali vprašanje, ali predstavlja kosilnica nevarno stvar v smislu drugega odstavka 154. člena, 173. člena in 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) pri redni uporabi, torej pri košnji trave. Pri taki uporabi kosilnica ni nevarna stvar.

Namenjena je neomejenemu krogu oseb, pri čemer ni potrebno kakšno posebno znanje ali nadpovprečna pazljivost. Tožnik tudi sam v reviziji navaja, da ne šteje kosilnice za nevarno stvar, kadar se uporablja za košnjo. Za kaj drugega pa tožnik ni bil zadolžen.

Drugačnih revizijskih navedb ni mogoče upoštevati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje, tožnik ni nameraval sam popraviti kosilnice, niti mu tega ni bilo treba storiti. Tudi s košnjo se ni mudilo. Po ugotovitvi obeh sodb do nesreče ni prišlo med popravilom, pač pa med tem, ko je tožnik s poslušanjem delujočega motorja skušal ugotoviti vzrok ropotanja, pri tem pa je sam odvrnil pozornost od tega svojega opravila, izgubil ravnotežje in po nesreči segel v območje rezila. Do nesreče torej ni prišlo med košnjo, kar bi bila tožnikova delovna zadolžitev, temveč med ugotavljanjem napake na kosilnici, za kar ni bil zadolžen. Delovanje kosilnice je jasno vsakemu razsodnemu človeku. Tožnik pa je po poklicu mehanik in zato poklicno izšolan in poučen glede nevarnosti delujočih strojev. Zato ne more od sebe odvrniti odgovornosti za svojo lastno neprevidnost, ko se je samovoljno lotil ugotavljanja napake na kosilnici in pri tem nesrečno segel v območje rezila. V takih okoliščinah je kosilnica vsekakor nevarna, vendar to ni podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost imetnika. V zvezi s tem je pomembno, da tožnik kosilnice ni uporabljal v skladu z njenim namenom in da se je po svoji lastni odločitvi, torej ne kot svojo delovno dolžnost, lotil ugotavljati napako v delovanju stroja. Odgovornost imetnika stvari ne temelji na načelu vzročnosti (173. člen ZOR), kadar stvar postane nevarna zaradi uporabe, ki ni v skladu z njenim namenom, zlasti če do škode pride zaradi samovoljnega ravnanja tistega, ki ga škoda prizadene. Zato v tem primeru ni objektivne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke.

Revizijsko sodišče je dolžno po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Zato je na podlagi ugotovljenih dejstev presodilo še, ali obstoji morda krivdna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke. V primerih, kakršen je obravnavani, bi lahko temeljila odgovornost imetnika na krivdnem ravnanju, če bi prepustil upravljanje kosilnice osebi, ki se nevarnosti poseganja v območje delujočega rezila ne bi zavedala. V obravnavani zadevi pa je takšna odgovornost tožene stranke izključena, ker je tožnik strokovnjak za stroje in kot tak vsekakor seznanjen z delovanjem kosilnice.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako ni podan razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).