Jedro

Revizijsko sodišče odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo tolarske vrednosti zneska 80.592 ATS po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki 373.218,00 SIT pravdnih stroškov. Tako je odločilo, ker tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da je za toženo stranko uvozila dve hladilni vitrini, katerih cena je predmet tega spora.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglašalo je s prvostopno dokazno oceno, da ima dobavnica št... z dne 27.3.1991 številne pomanjkljivosti, ki ji jemljejo verodostojnost. Ta listina bi bila ključni dokaz za trditve tožeče stranke. Vendar je zapisana na listu, ki je na obeh straneh odrezan, zneski so zaokroženi, podpis direktorja tožene stranke A. K. je v obliki parafe, čeprav se ta navadno podpisuje s polnim podpisom, in fotokopiji dobavnice se med seboj razlikujeta. Bistveno pa je, da izvedenec ni mogel potrditi pristnosti parafe. Tudi posredni dokazi ne potrjujejo navedb tožeče stranke. Zato tožeči stranki ni uspelo dokazati temelja tožbenega zahtevka.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je ravnalo pristransko v korist tožene stranke. Sklicuje se na listini račun št... z dne 29.5.1990 in račun št... z dne 29.5.1990, na katerih se je A. K. podpisal z enako parafo. Pojasnjuje, da je K. sam odrezal list, na katerem je dobavnica. Sam je razpolagal z vitrinama kot lastnik in ni ugovarjal izstavljenemu računu. Izvedensko mnenje V. V. je pristransko v korist tožene stranke. Tožeča stranka je zdaj pridobila možnost, da se sklicuje na pričo V. D., ki ve, da je dobavnico podpisal K. V obeh sodbah manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, sicer pa so nejasni in protislovni. Napačno sta bili uporabljeni določbi 633. in 636. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Računa št... z dne 29.5.1990 in št... z istega dne (prilogi A 11 in A 12) sta podpisana s polnim podpisom A. K., ne pa s parafo, kakršna je na dobavnici št... z dne 27.3.1991 (A 2, A 3 in A 8). Drugačna revizijska trditev je v nasprotju s podatki spisa.

Tožeča stranka opisuje okoliščine v zvezi s podpisom dobavnice št... z dne 27.3.1991 in se sklicuje na pričo V. D. S tem izpodbija dejanske ugotovitve sodb prve in druge stopnje, kar pa v revizijskem postopku ni mogoče (3. odstavek 385. člena ZPP). V reviziji predlaga zaslišanje nove priče zaradi dopolnitve dejanskih okoliščin, kar je v nasprotju z določbo 387. člena ZPP. Revizija kot izredno pravno sredstvo namreč ni namenjena dopolnjevanju ali popravljanju dejanskih ugotovitev, sprejetih na prvi in drugi stopnji sojenja. To velja tudi za očitke izvedencu V., katerega ugotovitve se nanašajo na dejanske okoliščine v zvezi s pristnostjo podpisa na sporni dobavnici.

Revizijske trditve, da sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in da so razlogi, kolikor jih je, nejasni in med seboj v nasprotju, niso konkretizirane. Zato ni jasno, kaj je revident z njimi mislil in jih ni mogoče preizkusiti. Revizijsko sodišče namreč odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ki pa je ni.

Revizija očita izpodbijani sodbi še kršitev določb 633. in 636. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Ti dve določbi se nanašata na gradbeno pogodbo in sicer 633. člena na odmik od načrta in 636. člen na spremembo cene. Z obravnavano zadevo nista v zvezi.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).