Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 10. 2022 (I. točka izreka). Odločitev o stroških ugovornega postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se toženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 239. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je Dogovor z dne 18. 8. 2021 na strani tožeče stranke podpisal A. A., ki pa ni njen zakoniti zastopnik, niti prokurist ali pooblaščenec. Zato ga ni mogoče šteti kot pogodbo, ki bi zavezovala pravdni stranki. V nadaljevanju izpostavlja, da je bila kupnina v znesku 21.385,00 EUR določena zgolj v primeru, da bo odmerjen del novo nastale nepremičnine znašal 611 m2, saj je bila za nepremičnine dogovorjena cena v znesku 35 EUR/m2. Ker je bila nato parcela odmerjena na 620 m2,bi morala biti kupnina 21.700,00 EUR, na kar je tožeča stranka pristala s podpisom Prodajne pogodbe z dne 9. 6. 2022. Iz Dogovora z dne 18. 8. 2021 nadalje izhaja, da bosta stranki po tem, ko bo kupljenemu delu zemljišča dodeljena nova parcelna številka, sklenili še služnostne pogodbe tako v korist kupca, kot prodajalca, pri čemer pa je tožeča stranka 9. 6. 2022 že parafirala in podpisala Prodajno pogodbo z dogovorom o služnostni pravici, nato pa od takšnega besedila odstopila. Pogodbo je v takšnem besedilo predhodno podpisal in parafiral tudi toženec, in sicer 6. 6. 2022 in nato še 13. 6. 2022, vendar je začela tožeča stranka podpis pogodbe pogojevati s spremembo že predhodno dogovorjenega obsega služnosti. Tako ne drži, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja kupoprodajno pogodbo, saj stranki ne bi več mesecev usklajevali vsebino besedila prodajne pogodbe. Zato je netočna in neutemeljena utemeljitev napadenega sklepa, da so bile med strankama v okviru Dogovora dogovorjene vse bistvene sestavine in da višina kupnine med strankama ni sporna. Predmetni Dogovor po mnenju toženca ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, saj so bile bistvene sestavine Dogovora z dne 18. 8. 2021 tudi medsebojne služnostne pravice, poleg tega pa Dogovor ne bi prestal faze odmere davka na promet nepremičnin in ne faze overovitve odpisov pogodbeni strank pri notarju. Ker je postalo evidentno, da do podpisa pogodbe ne bo prišlo, je toženec od podpisa prodajne pogodbe odstopil. Ker pa prodajna pogodba ni bila sklenjena, tožeča stranka ne more od toženca zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in bi lahko zahtevala zgolj sklenitev glavne pogodbe, kar pomeni da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe v tem postopku. Ob zaključku pritožbe še izpostavlja, da listin, ki jih je v odgovoru na ugovor priložila tožeča stranka, ni moč upoštevati v postopku izdaje začasne odredbe, saj bi morala tožeča stranka vse listine predložiti že v predlogu za izdajo začasne odredbe in je s predložitvijo novih dokazov prekludirana. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tožeči stranki pa naloži nastale stroške. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka zoper toženca v obravnavani zadevi vložila tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, hkrati pa je vložila še predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo tožencu odtujiti in obremeniti nepremičnino. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 9. 2022 njenemu predlogu v celoti ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti njegovo nepremičnino s parc. št. 892/2 k.o. ... .

6. Sodišče druge stopnje pri pritožbeni presoji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo pritožbenih navedb toženca, da je Dogovor z dne 18. 8. 2021 na strani tožeče stranke podpisal A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožeče stranke (niti prokurist ali pooblaščenec) in da predmetnega Dogovora zato ni mogoče šteti kot pogodbo, saj predstavljajo nedopustno pritožbeno nadgrajevanje ugovornih navedb in zato nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

7. Toženec je v ugovoru z dne 4. 10. 2022 začasno odredbo izpodbijal v delu, ki se nanaša na verjetnost obstoja terjatve. V pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je navajal v svojem ugovoru. Nanje je pravilno in popolno odgovorilo sodišče prve stopnje. Kot je pojasnilo, mora upnik v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ v predlogu za izdajo začasne odredbe za verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V nadaljnjem kontradiktornem postopku oziroma ugovornem postopku, pa sodišče preizkuša, ali je verjetnost obstoja terjatve z ugovornimi navedbami tako omajana, da niti njena verjetnost ni izkazana.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da toženec verjetnosti obstoja terjatve z ugovornimi navedbami ni uspel omajati. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v skladu s 15. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) pogodba sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer sta bistveni sestavini pri prodajni pogodbi bistveni predmet in cena (435. člen OZ). Pritožbeno ni sporno, da iz Dogovora z dne 18. 8. 2021 izhaja, da je predmet prodaje del nepremičnine s parc. št. 892 k.o. ... . in da je kupnina po predmetnem dogovoru znašala 21.385,00 EUR; da nadalje iz vsebine dogovora izhaja, da sta se stranki dogovorili za fiksno kupnino in da znaša velikost parcele 611 m2, natančna velikost pa bo znana po opravljeni parcelaciji. Nadalje tudi ni sporno, da je po parcelaciji nastala nova parcela št. 892/2 k.o. ..., prav tako ni izpodbijano, da je toženec plačal kupnino v višini kot izhaja iz Dogovora z dne 18. 8. 2021 (t. j. 21.385,00 EUR) in da predmetni Dogovor vsebuje tudi zavezo, da bosta stranki storili še nadaljnje ukrepe, zaradi katerih bo prišlo do prenosa in uporabe nepremičnine. Na podlagi povzetega je po presoji sodišča druge stopnje povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni. Pravilnosti tega zaključka sodišča prve stopnje toženec ne more izpodbiti niti z navedbo, da je bila kupnina določena v znesku 35 EUR/m2 oziroma da bi morala le-ta znašati 21.700,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da to iz Dogovora z dne 18. 8. 2021, kjer je navedeno, da je kupnina fiksna, ne izhaja.

9. Tudi s pritožbenimi navedbami, da Dogovor ne vsebuje vseh bistvenih sestavin oziroma da so bile bistvene sestavine tudi dogovorjene služnosti, toženec ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti izkazala, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, saj to glede na obrazloženo v prejšnji točki, ne drži. Tudi sicer pritožbeno ni izpodbijano, da sta obe stranki predložili naknadne osnutke pogodbe o prodaji nepremičnin, ki so poleg vsebine Dogovora z dne 18. 8. 2021 vsebovali tudi predloge za ureditev služnosti, kakor še zemljiškoknjižno dovolilo in da sta se pravdni stranki v nadaljnjih osnutkih prodajne pogodbe dogovarjali (le) glede sklenitve služnosti. Pravilno je zato sodišče prve stopnje pojasnilo, da samo dejstvo, da so naknadni osnutki vsebovali besedilo, ki je že bilo vsebovano v Dogovoru, še ne pomeni, da ta ne predstavlja (prodajne) pogodbe, prav tako pa je na podlagi tega lahko za verjetno zaključilo, da glede preostalih sestavin (predvsem glede predmeta prodaje in cene) med njima ni bilo spora. Pravilno je tudi ugotovilo, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni pogojena s sklenitvijo pogodbe glede ustanovitve služnosti, česar pritožba niti ne napada. Ali so zgoraj navedena dejstva izkazana tudi s stopnjo gotovosti, pa bo predmet dokazovanja v nadaljnjem pravdnem postopku.

10. V zvezi s pritožbenim navajanjem, da Dogovor ne bi prestal faze odmere davka na promet nepremičnin in ne faze overovitve odpisov pogodbeni strank pri notarju, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je navedeni očitek pavšalen in ga pritožba podrobneje niti ne pojasni, zato sodišče druge stopnje podrobneje nanj ne more odgovoriti.

11. Pritožba ne konkretizira, katero od listin, ki jih je v odgovoru na ugovor priložila tožeča stranka, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri svoji odločitvi o ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi, pa je zaradi prekluzije ne bi smelo, zato se tudi do te pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne more konkretneje opredeliti. Iz preizkušenega sklepa namreč ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje svojo odločitev sploh oprlo na katero izmed teh listin.

12. Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi z 239. členom ter 15. členom ni ugotovilo kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

13. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Ker so stroški postopka zavarovanja z začasno odredbo del pravdnih stroškov, ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, bo o vseh stroških nastalih v zvezi z predlagano začasno odredbo, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (prvi odstavek 151. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).