Jedro

„Garancija na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in so potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 5.766,03 EUR s pripadki. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke.

2. V pritožbi zoper sodbo je tožena stranka izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom višjemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke vrnitev kupnine za napravo za izsuševanje zidov z elektroozmozo, z delovanjem katere tožeča stranka ni bila zadovoljna.

6. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožeči stranki za napravo tipa HS 27 dala „garancijo na zadovoljstvo“ s tem, ko je na računu z dne 23. 2. 2007 in v izjavi o garanciji in vzdrževanju z dne 12. 10. 2006 navedla, da je tožena stranka v primeru nezadovoljstva tožene stranke z rezultati pripravljena vrniti kupnino in demontirati napravo. Prav tako pritožba ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se zaradi tega, ker tožena stranka tekom postopka ni zanikala dogovora o vračilu kupnine in demontaži naprave z dne 12. 3. 2008, to dejstvo šteje za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).

7. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev oprlo le na trditev tožnice, da ni bila zadovoljna z delovanjem naprave in da ni ugotavljalo nobenih okoliščin v zvezi z njenim nezadovoljstvom niti razlogov za nezadovoljstvo.

8. Višje sodišče ugotavlja, da „garancijo na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi (Priloga A5) in (Priloga A3) pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka odgovornost za rezultat delovanja naprave prevzela ob obvezi tožeče stranke, da bo poskrbljeno za zračenja prostorov, vendar tožena stranka za svoje navedbe, da tožeča stranka uporabnikom ni izdala navodil za zračenje prostorov in da je opravila oplesk sten v nasprotju z navodili tožene stranke, tekom postopka ni predložila dokazov. V skladu z 212. členom ZPP je zato sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tak ugovor tožene stranke ni izkazan. Glede na navedeno in ob upoštevanju ugovorov, ki jih je v postopku na prvi stopnji podala tožena stranka, niso utemeljene pritožbene navedbe, da upravičenec ne more svojih pravic iz garancije uveljavljati le na podlagi svoje trditve, da z napravo ni zadovoljen, ampak da morajo za to obstajati objektivni razlogi.

9. Ker je tožena stranka šele v pritožbi ugovarjala, da bi tožeča stranka morala svoja zatrjevana upravičenja uveljavljati v določenem roku (nedovoljena pritožbena novota) in da je to storila prepozno, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, v katerem roku bi morala tožeča stranka uveljavljati svoja upravičenja iz garancije niti obrazložiti, zakaj šteje, da je tožeča stranka zahtevek uveljavljala pravočasno.

10. Tožena stranka je šele v pritožbi nasprotovala višini vtoževanega zneska. Navedla je, da je tožeča stranka napravo uporabljala 16 mesecev in je imela od nje koristi, zato je na podlagi 4. odst. 111. člena OZ uveljavljala ugovor pobota za znesek amortizacije v višini 1.537,61 EUR. Te navedbe tožene stranke predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. Ker ugovor pobota ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi (tretji odstavek 337. člena ZPP).

11. Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev v zadevi in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. člena ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo. Ker pa njenih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za stroške, potrebne za pravdo (prvi odst. 165. člena ZPP v zvezi s prvim odst. 155. člena ZPP), jih mora nositi sama.