10. 2. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Grosupljem, na seji dne 10. februarja 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 57/2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 301 k. o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Grosuplje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v Grosupljem v svoji zahtevi navaja, da je predlagateljica A. A. pri upravnem organu takratne Občine Grosuplje vložila zahtevo za denacionalizacijo. Upravna enota Grosuplje je dne 2. 11. 1994 Okrajnemu sodišču v Grosupljem odstopila v reševanje zahtevo za denacionalizacijo v delu, ki se nanaša na del nepremičnine parc. št. 57/2, ker naj bi bil podržavljen s kupno pogodbo z dne 25. 5. 1962. Sodišče je v tej zadevi odločalo in zahtevo s sklepom št. N 57/94 z dne 21. 5. 1998 zavrglo kot prepozno vloženo. Tako odločitev je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče pa je v reviziji sklep sodišča prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Revizijsko sodišče je v obrazložitvi sklepa št. II Cp 1138/98 z dne 2. 9. 1998 v zvezi listinami o podržavljenju, ki so priložene zahtevi za denacionalizacijo, opozorilo na dinamiko podržavljenja.

2.Okrajno sodišče v Grosupljem meni, da je za odločanje o denacionalizaciji nepremičnine parc. št. 57/2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 301. k.o. Ž. Z., pristojna Upravna enota Grosuplje. Sodišče ugotavlja, da je bila ta nepremičnina v celoti, in to v izmeri 2 937 m2, podržavljena z odločbo Občinskega ljudskega odbora Grosuplje št. 03/1-1720 z dne 16. 9. 1959, izdano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58).

B.

3.Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98).

4.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

5.V obravnavanem primeru je za določitev pristojnosti potrebno rešiti vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja je bila podržavljena nepremičnina parc. št. 57/2, vpisana pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 301 k.o. Ž. Z.: na podlagi upravne odločbe o nacionalizaciji iz leta 1959 ali na podlagi kupne pogodbe z dne 22. 5. 1962.

6.Navedena kupna pogodba je nadomeščala razlastitev in se je nanašala na del parc. št. 57/2 in sicer v izmeri 351 m2. Iz pogodbe je razvidno, da naj bi bil ta del parcele odmerjen z delilnim načrtom dne 24. 3. 1958. Iz same pogodbe pa ni razvidno, ali je imela prodajalka, tj. sedaj denacionalizacijska upravičenka, na tem delu nepremičnine lastninsko pravico.

7.Iz odločbe Občinskega ljudskega odbora št. 3/1-1720/2 z dne 16. 9. 1959 je razvidno, da gre za odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da so bila z uveljavitvijo Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč dne 26. 12. 1958 nacionalizirana in so postala družbena last vsa, v tej odločbi navedena zazidana in nezazidana gradbena zemljišča. Med temi zemljišči je pod točko 41 navedena tudi parcela št. 57/2 v izmeri 2 937 m2.

8.Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bil podlaga za podržavljenje tovrstnih nepremičnin v mestih in naseljih mestnega značaja. Prejšnji lastniki so lastninsko pravico izgubili že na podlagi zakona, obenem pa jim je zakon pustil pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču. Na zazidanem stavbnem zemljišču so prejšnji lastniki pridobili pravico uporabe, dokler stavba stoji. Na nezazidanem stavbnem zemljišču so prejšnji lastniki pridobili začasno pravico uporabe, ki so jo imeli dokler niso bili dolžni po odločbi pristojnega organa tako nepremičnino izročiti občini oziroma komu drugemu. Imetniki začasne pravice uporabe so lahko uveljavljali prednostno pravico uporabe za gradnjo stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, smeli pa so jo v ta namen tudi prenesti na določen krog sorodnikov.

9.Kupna pogodba z dne 22. 5. 1962, sklenjena namesto razlastitve, se je torej lahko nanašala le na odvzem pravice uporabe na odmerjenem delu nepremičnine. Po takratnih predpisih se je namreč tudi odvzem pravice uporabe štel za razlastitev.

Zato je pravilna ugotovitev Okrajnega sodišča, da je celotna nepremičnina parc. št. 57/2 postala družbena lastnina že pred sklenitvijo kupne pogodbe. Kupnina, plačana namesto odškodnine za razlastitev, pa je v denacionalizacijskih postopkih lahko relevantna le v okviru odločanja o upoštevanju že plačane odškodnine za podržavljeno premoženje.

10.Iz navedenega je razvidno, da je bila nepremičnina parc. št. 57/2 podržavljena na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji cele nepremičnine pristojna Upravna enota Grosuplje.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen