Jedro

Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v drugem odstavku I. točke in v prvem odstavku II. točke izreka) potrdi.

II. Dolžnika in upnik sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov z dne 8. 9. 2022 delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 25. 8. 2022 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo v delu, kolikor se nanaša na obveznost dolžnikov za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo nalepke „Vstop nezaposlenim prepovedan privat lastnina“ na vhodnih vratih v objektu X in na odstranitev zazidave prehoda med objektoma X, stoječem na parceli A, in kletnimi prostori, ki se nahajajo v objektu Y (prvi odstavek I. točke izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnikov zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka). Odločilo je, da dolžnika sama krijeta svoje stroške ugovornega postopka (prvi odstavek II. točke izreka). Prav tako upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (drugi odstavek II. točke izreka).

2. Dolžnika zoper sklep v pritožbenem roku vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnikov v celoti ugodi ter predlog upnika zavrne, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove stroške tega postopka, vključno s pritožbenimi stroški, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je upoštevajoč pravni interes pritožnikov izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Predlog za izvršbo, kakršnega je podal upnik, temelji na določbah 225. člena ZIZ, ki ureja izvršbo nadomestnih dejanj, to je dejanj, ki jih lahko namesto dolžnika opravi tudi nekdo drug. V teh primerih se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške sam izvrši obveznost ali njeno izvršitev zaupa tretji osebi.

7. V skladu z razpravnim načelom, ki je uzakonjeno tudi v izvršilnem postopku, so stranke tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Za zbiranje procesnega gradiva so tako odgovorne stranke in sodišče ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem kršilo navedeno načelo, niso utemeljeni. Tako na sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1731/2019 z dne 12. 7. 2021, ki v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 181/2022 z dne 11. 4. 2022 predstavlja izvršilni naslov, kot tudi na vpogled v pravdni spis skupaj z zapisnikom o ogledu, so se sklicevale stranke, celo tudi dolžnika v svojem ugovoru.

8. Prav tako sodišče s svojo odločitvijo ni neutemeljeno poseglo v načelo formalne legalitete, ki pomeni, da je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Izvršilni naslov mora biti na podlagi 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti. Razlaga je povezana s konkretnim primerom, ki je predmet odločanja in ki je razlago tudi izzval.1 Konkretni izvršilni naslov tako ne zajema samo neoviranega dostopa upnika od vrat poslovne stavbe št. X ter po stopnišču te stavbe do kletnih prostorov poslovne stavbe št. Y (prehod med poslovnima stavbama), temveč tudi nadaljevanje prehoda po hodniku kletnih prostorih poslovne stavbe št. Y vse do vrat v klet dolžnika in v prostor, kjer je omogočen dostop do napeljave za centralno ogrevanje za ureditev priklopa. Vse to izhaja iz povezave izreka z obrazložitvijo sklepa. Obveznost iz izvršilnega naslova je tudi pri presoji sodišča druge stopnje zato jasna in ne pušča dvoma o tem, kaj sta dolžnika dolžna storiti. Pri tem torej ne gre za to, da bi se vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega, kot je bil to primer v odločbi II Cp 2940/2014 z dne 6. 5. 2015, na katero se sklicuje pritožba.

9. Bistveno za presojo utemeljenosti pritožbe je dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti upnikovega predloga, zato pritožbene navedbe, da je nekdo v vmesnem času do vložitve pritožbe odstranil ovire po hodniku poslovne stavbe št. Y, na pravilnost sprejete odločitve ne morejo vplivati (primerjaj 337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pritožba dolžnikov je tako neutemeljena in ker tudi uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, pravilno pa je ugotovilo tudi dejansko stanje in uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev o ugovoru in stroških ugovornega postopka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi glede stroškov upnika za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo ni navedel ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1004/11 z dne 8. 11. 2012.