Jedro

Če gre za spor o obstoju delovnega razmerja, delodajelec sam krije stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Pri povrnitvi stroškov se namreč uporablja 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 in ne 1. odst. 158. čl. ZPP. Zato delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je delavec tožbo umaknil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. tč. izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožeča in tožena stranka sami nosita svoje stroške postopka."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da je tožnik dne 14.1.2005 umaknil tožbo in postopek ustavilo (1. in 2. tč. izreka sklepa), nato pa odločilo, da mora tožnik povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 135.363,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni (3. tč. izreka).

Le zoper odločitev o stroških postopka (odločitev v 3. tč.

sklepa) se pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Najprej navaja, da sklep nima razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004), v nadaljevanju pa opozarja na 5. odst. 41. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004), ki ga je sodišče prve stopnje spregledalo, saj je svojo odločitev oprlo le na 158. čl. ZPP. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnik se tudi ne strinja z zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, zlasti z navedbami v zahtevi, da naj bi z vložitvijo tožbe in tekom postopka zlorabljal procesne pravice. Tožbe ni vložil neutemeljeno, saj so razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi sporni. Tožbe tudi ni umaknil zato, ker je bil prepričan o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč ker se je v letu 2004 na novo zaposlil za nedoločen čas, in ker je ocenil, da mu bo morebitni kazenski postopek na podlagi ovadbe tožene stranke vzel toliko energije in moči, da nima smisla vztrajati pri tožbi zgolj zaradi odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Sklep o stroških postopka izpodbija tudi zaradi višine prisojenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (na kar se sklicuje pritožba), saj so v obrazložitvi sklepa o stroških postopka navedeni jasni razlogi za takšno odločitev sodišča prve stopnje, tudi sicer pa je to odločitev mogoče preizkusiti.

Pač pa je sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, zmotno uporabilo materialno pravo. Odločitev o tem je oprlo na 1. odst. 158. čl. ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri takšni odločitvi pa je povsem spregledalo 5. odst. 41. čl. ZDSS-1, ki se uporablja v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, in po katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. To določbo je potrebno uporabiti v tem sporu glede na prehodno določbo 84. čl. ZDSS-1, sicer pa je tudi pred tem (v času vložitve tožbe) veljala podobna določba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94), po kateri v sporih o prenehanju delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.

Po 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 torej v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (sporu v tej zadevi) delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na to, če tožnik - delavec s svojim zahtevkom ne uspe ali če tožbo umakne. Edino izjemo predstavlja ravnanje delavca, ki z vložitvijo tožbe ali z ravnanji v postopku zlorablja procesne pravice, česar pa v konkretni zadevi ni mogoče ugotoviti. Pritožbeno sodišče se s tem v zvezi ne strinja z obrazložitvijo stroškovnika tožene stranke v vlogi z dne 18.1.2005, saj tudi po natančnejši analizi postopka v konkretni zadevi (ob upoštevanju dokaznega gradiva) ni mogoče zaključiti, da je tožnik že z vložitvijo tožbe ali s kakršnimkoli ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

Glede na navedeno in v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP ter v povezavi s 358. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep o stroških postopka spremenilo tako, da je odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.