Jedro

Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.

Čeprav je v drugi izvršilni zadevi že bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka in z odločitvijo o zavrženju predloga upnika onemogočilo pri uveljavljanju svoje terjatve, za katero ima izvršilni naslov. Meni, da podan predlog za izvršbo ne posega v zadevo In 162/2006, v kateri teče izvršilni postopek le še na dolžnikovo pokojnino. Mnenja je, da bi sklep moral izdati sodnik. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sklep je izdala strokovna sodelavka, ki ima zakonsko pooblastilo za odločanje o predlogu za izvršbo (prva alineja drugega odstavka 6. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugačno stališče upnika, da bi moral sklep izdati sodnik, ni utemeljeno.

5. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oprlo odločitev o zavrženju upnikovega predloga za izvršbo na ugotovitev, da obstoji negativna procesna predpostavka litispendence. ZIZ litispendence posebej ne ureja, zato se v izvršilnem postopku smiselno uporabi določilo tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se ne more začeti nova pravda o istem zahtevku, dokler pravda teče. Pravna teorija litispendenco veže na istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka (oz. predmeta spora), pri čemer se zavzema za uporabo čiste procesne teorije, po kateri identiteto tožbenega zahtevka opredeljuje le procesni predlog (zahteva) za sodno varstvo določene vsebine, ne pa tudi njegova dejanska podlaga, kar sicer upošteva kot razlikovalno merilo ekvivalenčna teorija.(1)

6. Predlog za izvršbo kot vloga, s katero se začne izvršilni postopek (prvi odstavek 2. člena ZIZ), vsebuje ob navedbi strank postopka še navedbo izvršilnega naslova, dolžnikove obveznosti in sredstva ali predmete izvršbe ter druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Z izvršilnim predlogom se zahteva sodno varstvo izpolnitve dolžnikove obveznosti s prisilnimi sredstvi (zahtevek za izvršbo).(2) Bistvena za opredelitev sodnega varstva v izvršilnem postopku je vsebina prisilnih sredstev (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe).(3) Za uveljavitev denarne terjatve, kot je obravnavana zadeva, lahko upnik izbira med prodajo premičnin ali nepremičnin, prenosom denarne terjatve, unovčenjem drugih premoženjskih pravic oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenosom sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (30. člen ZIZ). Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.(4)

7. Razen v obravnavani zadevi je med istima strankama za izterjavo iste dolžnikove obveznosti v teku že izvršilni postopek v zadevi In 162/2006, vendar le še na dolžnikovo pokojnino, v obravnavanem postopku pa je predlagal upnik izvršbo s prodajo dolžnikovih premičnin. Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.

8. Obravnavanega postopka premičninske izvršbe ne ovira niti prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je izraz učinkov pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ustavitvi postopka. Čeprav je v zadevi In 162/2006 bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.(5)1 Zakonodajalec je za tak primer ustavitve postopka posebej določil, da lahko upnik vloži nov predlog za izvršbo (tretji odstavek 43. člena ZIZ), pri čemer ni predvidel nobenih omejitev ali pogojev.

9. Ravnanje upnika, ki v kratkem času po ustavitvi postopka z določenim izvršilnim sredstvom ali predmetom poda nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom ali predmetom, je dopustno sankcionirati na stroškovnem področju. Če upnik ne izkoristi možnosti ponovnega predloga za rubež premičnin iz 88. člena ZIZ, z opustitvijo izkazuje izgubo interesa za izvršbo, upnikov nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom ali predmetom v kratkem času po ustavitvi izvršbe pa kaže prav nasprotno. Očitno je, da upnik želi tek izvršilnega postopka in s sprožanjem novega postopka le sanira zamudo zakonsko predpisanega roka za predlog za nov rubež. Ker ni izkoristil zakonske možnosti, ki z vidika načela ekonomičnosti postopka omogoča bolj učinkovito doseganje enake pravne posledice uporabe prisilnega sredstva za izpolnitev njegove terjatve, mu je očitati neskrbnost, ki je vzrok za nastanek dodatnih stroškov postopka, do katerih ne bi prišlo, če bi sodišče nadaljevalo že začeto premičninsko izvršbo.

10. Ker sodišče druge stopnje pojasnjene kršitve samo ne more odpraviti, saj bi s spremembo izpodbijanega sklepa odvzelo dolžniku pravico do ugovora, je pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku o predlogu za izvršbo vsebinsko odločiti.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Več Galič A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 221-223. O primernosti čiste procesne teorije za ZPP glej Wedam Lukić D. v: prav tam, str. 192-194. Op. št. (2) : Več o pomenu izvršbe kot neposredni uresničitvi terjatve s prisilnimi sredstvi glej Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 43 in nasl. Pravna teorija zahtevek za izvršbo, ki je procesnopravne narave, loči od izvršljivega zahtevka, ki je materialnopravne narave in se nanaša na dolžnikovo obveznost. O tem v povezavi z razumevanjem litispendence več Orož D., Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten št. 1/2015, str. 193 in 194. Op. št. (3) : Pravna teorija opredeljuje izvršilna sredstva kot metode, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev, izvršilne predmete pa dolžnikove stvari in pravice, na katere se v izvršbi poseže. Hkrati z izvršilnimi predmeti se obravnava tudi osebe, na katere se nanašajo izvršilna dejanja. Več o tem: Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 146 in 152. Op. št. (4) : Tako tudi VSL sklep III Cp 436/94, VSC sklep I Ip 1138/2009 in VSL sklep III Ip 651/2014. Op. št. (5) : Glej sklep II Ips 332/2011.