Jedro

Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odstavek 113. člena ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo zneska 83.020,00 SIT. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Določba 210. člena ZOR (Zakona o obligacijskih razmerjih) ni pravilno uporabljena. Tožena stranka je bila neupravičeno obogatena, zaradi česar je treba vzpostaviti prejšnje stanje z vrnitvijo pomotoma izplačanega zneska. Tožeča stranka ne uveljavlja razveljavitve celotnega posla, temveč le razveljavitev posla v delu, v katerem je bila zavedena. Pravila o izpodbojnih pogodbah ne zanikajo splošnih načel o neupravičeni pridobitvi. Pravno stališče, ki se izključno opira na izpodbojnost zaradi zmote tožeče stranke in na domnevno ravnanje v nasprotju s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu, ni pravilno. Načelo vestnosti in poštenja velja za obe pogodbeni stranki. Tožeča stranka želi pravni posel obdržati v veljavi, zahteva pa njegovo razveljavitev v okviru nepravilno upoštevanega tečaja italijanske lire glede na slovenski tolar.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člena ZPP), v pravdi ni bilo.

Obe sodišči sta z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tudi pravilno uporabili materialno pravo. V konkretnem primeru je med strankama spor o tem, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje. Enostranska zahteva prizadete stranke, naj se pogodba razveljavi, še ne zadošča za razveljavitev pogodbe (1. odstavek 112. člena ZOR). Zahtevek na razveljavitev pogodbe zaradi napak volje je namreč oblikovalen in ne ugotovitven. Izpodbojne pogodbe pa imajo pravni učinek in obvezujejo stranke, dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavijo. Šele po razveljavitvi pride na vrsto zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (113. člen ZOR).

Tožeča stranka zatrjuje, da je s toženko sklenila pogodbo o nakupu italijanskih lir po tečaju, ki ga je sama izračunala, pa je pri tem v svojo škodo napravila grobo napako. Vendar pa v nasprotju z revizijsko trditveno podlago ni zahtevala razveljavitve te pogodbe, temveč uveljavlja le plačilo razlike med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi ga toženec dobil, če bi ne prišlo do napake pri opredelitvi tečaja. Tako sporna pogodba med pravdnima strankama še vedno velja. Izplačilo tožeče stranke toženi v celoti temelji na veljavnem pravnem naslovu. Ker tožeča stranka razveljavitve pogodbe ne zahteva, tudi ni odločilno, ali je šlo res za prevaro in so v tem obsegu revizijske trditve o tem, da je toženka izkoriščala zmoto tožeče stranke, nepomembno, kar velja tudi glede revizijskega pojasnjevanja o okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do zmote.

Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odstavek 113. člena ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje. Prav prilagoditev pogodbe pa tožeča stranka v tej pravdi s postavljenim tožbenim zahtevkom zasleduje, saj uveljavlja le plačilo razlike med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi ga tožena stranka ob upoštevanju pravilnega tečaja smela dobiti. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen). Določbe ZPP in ZOR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).