Jedro

Pravilno je pritožbeno stališče, da je podlaga za odločitev o prekinitvi postopka v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP (ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD). Vprašanje, kdo je dedič po enem od zapustničinih dedičev, ki je umrl med zapuščinskim postopkom, je predhodno vprašanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem zapustničinem sinu T. B. 2. Dedinja v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne daje podlage za prekinitev postopka v obravnavanem položaju, ZPP pa sodišču nalaga, da pretehta, ali bo zaradi rešitve predhodnega vprašanja postopek prekinilo ali bo o njem odločilo samostojno. Tako je tudi stališče sodne prakse (sklepi VS RS I Cp 954/2017, II Cp 137/2015, I Cp 493/2000, II Cp 426/2018). Ker sodišče ni ocenilo, ali je prekinitev postopka ekonomična in smotrna, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Odločitev je nepravilna, ker zapuščinski postopek teče že sedem let in ker zapuščinski postopek po pokojnem T. B. po vsebini še ni bil niti začet, obstaja pa velika verjetnost, da se bo vodil več let. Glede na to, da je pooblaščenka dedičev pokojnega na zadnjem naroku napovedala, da bo zahtevala izločitev premoženja iz zapuščine, bi moralo sodišče oceniti, ali je v zvezi s tem potrebna napotitev na pravdo. Poleg navedenega je predhodno vprašanje že rešeno. Na zapisniku je ugotovljeno, da ni sporno, da sta dediča po pokojnem T. B. A. B. in F. B. Odlašanje z odločitvijo nedopustno posega v pravico dedinje do sodnega varstva in do zasebne lastnine.

3. Dedinja A. B. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno je pritožbeno stališče, da je podlaga za odločitev o prekinitvi postopka v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP (ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD). Vprašanje, kdo je dedič po enem od zapustničinih dedičev, ki je umrl med zapuščinskim postopkom, je predhodno vprašanje.

6. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da ni ovir, da bi se krog dedičev po pokojnem T. B. ugotavljal v tem zapuščinskem postopku. Sodišče je zato dolžno obrazložiti, kateri razlogi pretehtajo v korist odločitve, da se počaka na pravnomočen sklep o dedovanju po pokojnem zapustničinem sinu. Teh razlogov v izpodbijanem sklepu ni.

7. Ne drži pritožbeno stališče, da o krogu dedičev med strankami ni spora. Ugotovitev, da imata položaj dediča po zapustničinem sinu njegova otroka, še ne pomeni, da dedič ni še kdo drug.

8. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da je za presojo, ali naj se zapuščinski postopek prekine, pomembno tudi vprašanje, ali bo zaradi vprašanj, spornih med dediči v tem postopku, potrebna napotitev katerega od dedičev na pravdo že v tem postopku. V luči zahteve po izvedbi postopka brez nepotrebnega odlašanja je sodišče pred odločitvijo o predlogu za prekinitev postopka dolžno preizkusiti, ali je med dediči v tem postopku kakšno sporno vprašanje, ki ovira izdajo sklepa o dedovanju, ali je za odločitev o tem vprašanju potrebna napotitev na pravdo in ali lahko ta pravda teče vzporedno z zapuščinskim postopkom po zapustničinem sinu.

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). O predlogu dedinje za prekinitev zapuščinskega postopka naj sodišče odloči po tem, ko bo pretehtalo vse zgoraj navedene in druge okoliščine, pomembne za odločitev.