Jedro

Ker zamenjava dotrajane peči za centralno ogrevanje v objektu z garažo, pralnico in sušilnico, ki je skupno premoženje udeležencev, predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem (ki je nujen za redno vzdrževanje objekta), je predlog za zamenjavo peči, ki mu naprotni udeleženec sicer nasprotuje, utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotni udeleženec J.R. v roku 15 dni dolžan dati soglasje za postavitev nove peči za centralno ogrevanje v objektu z garažo, pralnico in sušilnico na naslovu 28. V nasprotnem primeru bo ta sklep nadomestil njegovo soglasje. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi sama lastne stroške postopka, stroške izvedenca v znesku 6.096,00 SIT pa nosita obe stranki, vsaka do 1/2. Stroške v zvezi z nabavo in namestitvijo nove peči pa nosi predlagateljica. Zoper ta sklep se je zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitev temeljnih ustavnih pravic in svoboščin pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje predlogu predlagateljice neutemeljeno ugodilo. Izvedenec je namreč podal mnenje, da so kotli oziroma peči podobne konstrukcije v 20. letih amortizirani. Ker je amortizacija pojem, ki se uporablja v poslovni dejavnosti, ne pa pri osebni uporabi, predlagateljica pa dela perice ne opravlja več, ne obstaja potreba po zamenjavi peči. To potrjuje tudi izvedenčeva ugotovitev, da kotel še lahko obratuje, vendar pa je v obratovanju nezanesljiv in je možna nepredvidena okvara. Takšne nezanesljivosti v obratovanju in možnosti nastanka nepredvidene okvare pa ni mogoče izključiti tudi pri novem kotlu. Poleg tega morebitna okvara glede na to, da je kotel nizkotlačen in da ne bo počil, ne predstavlja nevarnosti, temveč le izpad v obratovanju. Ker kotel do nadaljnega lahko obratuje, ni nobene pravne podlage za poseg v solastninsko pravico nasprotnega udeleženca, da se ga prisiljuje v zamenjavo peči. Odločitev prvostopenjskega sodišča zato predstavlja tudi poseg v njegove z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine kot so enakost pred zakonom, uresničevanje in omejevanje pravic, enako varstvo pravic in pravica do zasebne lastnine. Nadalje navaja, da iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 723/97 izhaja, da je po razvezi zakonske zveze nasprotni udeleženec J.R.predlagateljici dolžan plačevati mesečno preživnino od 9.1.1998 dalje, saj je predlagateljica z zdravniškim potrdilom izkazala, da ni več pridobitno sposobna. Glede na navedeno je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejavnost perice za predlagateljico ne predstavlja edini vir zaslužka, nepravilna. Po trditvah nasprotnega udeleženca predlagateljica v tem postopku dejansko stanje prilagaja svojim potrebam, kar pa je nedopustno. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Po preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima predlagateljica kot skupna lastnica pravico upravljati skupno premoženje, zato je v primeru odsotnosti soglasja o poslu v zvezi z rednim upravljanjem skupne stvari upravičena svojo pravico uveljavljati pred pristojnim sodiščem. Vsi udeleženci lastninske skupnosti, ki se čutijo prikrajšane v svoji pravici glede uprave in izkoriščanja skupne stvari, so namreč pod enakimi pogoji upravičeni do sodnega varstva. Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča zamenjava peči za centralno ogrevanje v objektu z garažo, pralnico in sušilnico, ki je skupno premoženje udeležencev, vsekakor predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem, (ki je nujen za redno vzdrževanje objekta), je bilo prvostopenjsko sodišče kot pristojno sodišče po postopku za ureditev razmerij med solastniki, ki je urejeno v 12. poglavju ZNP (členi 112 do 117), dolžno odločiti o predlogu predlagateljice. Ker je izvrševanje lastninske pravice omejeno po splošnih pravilih o izvrševanju pravic, nasprotnemu udeležencu v postopku niso bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine iz 14. (enakost pred zakonom), 15. (uresničevanje in omejevanje pravic), 22. (enako varstvo pravic) in 33. (pravica do zasebne lastnine) člena Ustave. Glede na to, da je predmetna peč iz razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje že navedlo v razlogih sklepa, dotrajana in nezanesljiva v obratovanju, predvsem pa bi morebitna okvara v hudem mrazu lahko povzročila zamrznenje ogrevalnih instalacij, kar bi imelo za posledico veliko gmotno škodo, v primeru, da cevi v peči pregorijo zaradi korozije, pa po oceni pritožbenega sodišča obstaja tudi nevarnost poškodovanja oseb, saj se (kot to izhaja iz zapisnika o ogledu peči) ob izlitju vode lahko kdo opeče, je utemeljen zaključek, da je zamenjava peči za centralno ogrevanje nujna za redno vzdrževanje objekta z garažo, pralnico in sušilnico. Pri tem dejstvo, ali dejavnost perice za predlagateljico predstavlja edini vir zaslužka, po oceni pritožbenega sodišča ni odločilnega pomena za odločitev o utemeljenosti njenega predloga, saj predlagateljica kot skupna lastnica lahko uporablja in izkorišča objekt tudi v druge namene, ne pa zgolj za opravljanje pridobitne dejavnosti. Pritožbene navedbe, da predlagateljica ne opravlja več dela perice, so zato nebistvene, iz istega razloga pa je neutemeljen tudi očitek, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odst. 354. čl. ZPP/77), je bilo treba pritožbo tožene stranke na podlagi določila 2. tč. 380. čl. ZPP/77 kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Določbe Zakona o pravdnem postopku je sodišče uporabilo na podlagi 37. čl. ZNP.