Jedro

V predmetni izvršbi je vodilo izvršilno sodišče enoten postopek izvršbe za prodajo dolžnikovih nepremičnin, in sicer tako za vodilnega kot tudi za vse pristopne upnike. Zaradi tega lahko izvršilno sodišče v takšnem primeru odloži nepremičninsko izvršbo le tedaj, če so izpolnjeni pogoji za odlog za vse upnike. Vsi upniki so namreč nasprotovali ugovoru tretje, zato je bila tretja v konkretni izvršbi s strani izvršilnega sodišča napotena, da začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na omenjene nepremičnine ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnika Javni sklad in banka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tretje za odlog izvršbe glede nepremičnin z ID znaki 1, 2 in 3 z dne 23.11.2016. 2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tretja po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni. V pritožbi opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tretja dokazala, da je solastnica spornih nepremičnin do ½, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev. To izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, I P 177/2016. Ta sodba ima učinek proti vsem upnikom, in sicer ne glede na to, ali je proti njim vložena tožba za nedopustnost izvršbe ali ne. Sicer bi pa moralo sodišče prve stopnje presojati, ali je tretja izkazala obstoj svoje terjatve na podlagi drugega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Pritožba tretje ni utemeljena.

4. Zakon daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenih predmetih izvršbe, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da je vložil pravno sredstvo, v katerem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe izreče za nedopustno, in 2) če a) izkaže obstoj svoje pravice s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva, ali če b) izkaže za verjetno, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tretja v konkretni izvršbi zoper upnike Javni sklad, banka (1) in A.M. (2) sploh ni vložila tožbe, da se izvršba na nepremičnine z ID znaki 1, 2 in 3 izreče za nedopustno, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da v konkretnem primeru ni izpolnjen prvi pogoj za odlog izvršbe na predlog tretjega, to je vložitev tožbe z zahtevo, da se izvršba na omenjeno nepremično premoženje izreče za nedopustno. V predmetni izvršbi je namreč vodilo izvršilno sodišče enoten postopek izvršbe za prodajo dolžnikovih nepremičnin, in sicer tako za vodilnega kot tudi za vse pristopne upnike. Zaradi tega lahko izvršilno sodišče v takšnem primeru odloži nepremičninsko izvršbo le tedaj, če so izpolnjeni pogoji za odlog za vse upnike. Vsi upniki so namreč nasprotovali ugovoru tretje, zato je bila tretja v konkretni izvršbi s strani izvršilnega sodišča napotena, da začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na omenjene nepremičnine ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

6. Iz tega razloga (ker ni izpolnjen že prvi zakonski pogoj za odlog izvršbe) pritožbena izvajanja (ki se nanašajo na izpolnitev drugega pogoja za odlog izvršbe) niti niso pravno pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, saj morata biti oba pogoja izpolnjena hkrati, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče (potem, ko je ugotovilo, da niso podani tudi pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti) pritožbo tretje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Pritožba se vroči v odgovor nasprotni stranki, če je vložena zoper sklep iz drugega stavka četrtega odstavka 6. člena ZIZ in sklep izdan o ugovoru (četrti odstavek 9. člena ZIZ). V konkretnem primeru pa gre za pritožbo tretje zoper sklep, s katerim sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za odlog izvršbe. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko pritožbeno sodišče upnikoma, ki sta vložila odgovor na pritožbo tretje, priznalo stroške pritožbenega postopka. Sicer pa upnika v odgovoru na pritožbo nista navedla nič takega, kar bi posebej prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi.

Op. št. 1: Oba upnika sta nasprotovala ugovoru tretje.

Op. št. 2: Zoper to upnico tretja ni podala niti predloga za odlog izvršbe.