Jedro

Napredovanje na položaj svetnika je vezano na napredovalno obdobje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Oris zadeve in dosedanji potek postopka**

1. Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani je z odločbo št. SuZ 98/2019 z dne 20. 12. 2019 (priloga A2) izdelal oceno sodniške službe za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Ljubljani (v nadaljevanju: tožnica). Ocenjevalno obdobje zajema čas od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2019. Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani je odločil, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 32. člena Zakona o sodniški službi – ZSS). Tožnica se je zoper odločbo pritožila. Personalni svet Vrhovnega sodišča je z odločbo št. SuZ 156/2020 z dne 18. 12. 2020 (priloga A3) pritožbi ugodil in izpodbijano oceno sodniške službe spremenil tako, da je ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje (4. točka prvega odstavka 32. člena ZSS).

2. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi tako izdelane ocene sodniške službe predlagal Sodnemu svetu (v nadaljevanju: toženec), da tožnica hitrejše napreduje (dopis Su 36/2021 z dne 12. 2. 2021, list. št. 2 spisa sodnega sveta). Toženec je v postopku odločanja o napredovanju tožnice zahteval izdelavo ocene sodniške službe še za obdobje od 1. 7. 2019 do 7. 1. 2021. Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani je za to obdobje z odločbo št. SuZ 34/2021 z dne 21. 4. 2021 (priloga A4) sprejel oceno sodniške službe, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje. Personalni svet Vrhovnega sodišča je z odločbo št. SuZ 118/2021 z dne 17. 9. 2021 (priloga A5) pritožbi tožnice ugodil in izpodbijano odločbo Personalnega sveta Višjega sodišča spremenil tako, da je ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Toženec je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in se z dnem 7. 1. 2021 imenuje na položaj okrožne sodnice svetnice ter uvrsti (na podlagi 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS) v 54. plačni razred.

3. Tožnica je v pravočasni tožbi predlagala, da Vrhovno sodišče tožbi ugodi in odločbo Sodnega sveta odpravi v delu izreka, ki se glasi »z dnem 7. 1. 2021«, in to nadomesti z besedilom »z dnem 30. 6. 2019«, podrejeno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne tožencu v novo odločanje.

4. Tožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril. Vrhovno sodišče je odgovor vročilo tožnici v odgovor. Tožnica nanj ni odgovorila.

5. Vrhovno sodišče je o tožbi odločilo na seji, ker je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe kot tudi za to sodbo, med tožnico in tožencem ni sporno. Odločitev o sporu je odvisna le od uporabe materialnega prava.1 **Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovora na tožbo**

6. Tožnica je v tožbi povzela vsebino zgoraj citiranih odločb Personalnega sveta Višjega sodišča in Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. Navaja, da iz odločbe Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani, št. SuZ98/2019 z dne 20. 12. 2019, v zvezi z odločbo Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, št. SuZ 156/2020 z dne 18. 8. 2020, izhaja, da je bilo prvo triletno ocenjevalno obdobje, za katero je po dopolnjenem petinštiridesetemu letu starosti ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2019. Glede na četrti odstavek 27. člena ZSS že z dnem 30. 6. 2019 izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje na položaj okrožne sodnice svetnice. Drugačno stališče toženca je zmotno. Tožnica se sklicuje na 31. člen ZSS in navaja, da je bila ocena sodniške službe, ki je bila izdelana na zahtevo toženca še za obdobje od 1. 7. 2019 do 7. 1. 2021, izdelana pred iztekom treh let od zadnjega ocenjevalnega obdobja, brez dvoma pa se nanaša na novo ocenjevalno obdobje od 1. 7. 2019 do 7. 1. 2021. Z združitvijo ocenjevalnih obdobij po obeh odločbah o hitrejšem napredovanju je toženec v škodo tožnice, pa tudi pravno zmotno, odločil, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v položaj svetnice šele z iztekom poznejšega ocenjevalnega obdobja, to je 7. 1. 2021, in ne že z iztekom prvega ocenjevalnega obdobja po izpolnjenem starostnem pogoju, za katero je bilo z oceno sodniške službe prvič ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, to je 30. 6. 2019. Tožnica zavrača argument toženca, da niti tožnica niti predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani nista časovno navedla oziroma se opredelila do časovnega trenutka napredovanja v svetništvo. S tem, ko je toženec združil dve ocenjevalni obdobji v eno (od 1. 1. 2016 do 7. 1. 2021) in napačno ugotovil, da se je napredovalno obdobje začelo šele 7. 1. 2018, pri čemer naj bi bil časovni kriterij triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 7. 1. 2021, je kršil tožničino pravico do sodniškega napredovanja in pravico do plače (tožnica se sklicuje na določbe 24., 26. in četrtega odstavka 27. člena ZSS).

7. Toženec v odgovoru na tožbo navaja, da je za tožnico sporen le datum napredovanja na položaj svetnice. Ker tožnica v predlogu za hitrejše napredovanje ni navedla časovnega trenutka napredovanja, ga je določil Sodni svet in pri tem ni posegel v tožničine pravice. Toženec šteje kot bistveno ugotovitev, da je tožnica kot okrožna sodnica zadnjič napredovala 7. 1. 20192 in je bila s tem dnem uvrščena v 51. plačni razred na podlagi odločbe Sodnega sveta št. 2/12-444 z dne 4. 10. 2012, kar izhaja tožničinih navedb v predlogu za hitrejše napredovanje. Zaradi večkratne spremembe uvrstitve sodnikov v plačne razrede od 7. 1. 2009 do 4. 10. 2012, ko je bila zgoraj citirana odločba Sodnega sveta izdana, je nato predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani izdal ugotovitveno odločbo št. 52/95 z dne 15. 11. 2012, na podlagi katere je tožnica uvrščena 53. plačilni razred. Položaj svetnika pridobi okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Hitrejše napredovanje je po četrtem odstavku 27. člena ZSS časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, ob dodatnem starostnem pogoju in pogoju, da je z oceno sodniške službe za zadnje triletno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanja (toženec se sklicuje na sodbo VSRS X Ips 1390/2004 z dne 23. 10. 2008). Tožnica je starostni pogoj izpolnila 9. 11. 2009. Napredovalno obdobje je treba razlikovati od ocenjevalnega obdobja, saj se obdobji običajno zaradi različnih okoliščin v celoti ne prekrivata. Prvo napredovalno obdobje je začelo teči 7. 1. 2009. To obdobje se zaradi interventne zakonodaje ni izteklo po treh letih (7. 1. 2012) temveč 7. 1. 2015. Nadaljnje triletno napredovalno obdobje je bilo od 7. 1. 2015 do 7. 1. 2018, še nadaljnje pa od 7. 1. 2018 do 7. 1. 2021. Tožnica bi zato lahko napredovala bodisi 7. 1. 2018 bodisi 7. 1. 2021, nikakor ne 30. 6. 2019, ker je to med napredovalnim obdobjem. Napredovanje ni vezano na ocenjevalno temveč na napredovalno obdobje. Za sodnika je za določeno napredovalno obdobje lahko izdelanih več ocen sodniške službe, ki pokrivajo posamezne dele napredovalnega obdobja. Za napredovalno obdobje 7. 1. 2015 do 7. 1. 2018 sta bili za tožnico izdelani dve oceni sodniške službe. Prva (odločba Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani, št. SuZ 6/2016 z dne 13. 5. 2016, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje) zajema ocenjevalno obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015. Druga (odločba Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani, št. SuZ 98/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je bila spremenjena z odločbo Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, št. SuZ 156/2020 z dne 18. 12. 2020, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje) zajema ocenjevalno obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2019. Ker mora sodnik za napredovanje na položaj svetnika izpolnjevati pogoje za hitrejše napredovanje za celotno napredovalno obdobje (pri tem se toženec sklicuje na lastno prakso in stališče M. Rozman v: Napredovanje sodnikov, Pravosodni bilten, št. 2/2020, str. 172-173), tožnica pa je bila približno 1/3 napredovalnega obdobja ocenjena z rednim napredovanjem, je toženec ugotovil, da pogojev za hitrejše napredovanje na položaj svetnika 7. 1. 2018 tožnica ni izpolnjevala. V naslednjem napredovalnem obdobju 7. 1. 2018 do 7. 1. 2021 je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Toženec je zahteval dopolnitev ocene, ker je za to napredovalno obdobje bila sprva opravljena ocena sodniške službe le za del obdobja, to je do 30. 6. 2019. V tem drugem napredovalnem obdobju je tožnica ves čas dosegala nadpovprečne delovne rezultate in je v celotnem napredovalnem obdobju ocenjena z oceno za hitrejše napredovanje. Toženec ni združeval ocenjevalnih obdobij, pač pa je za posamezno napredovalno obdobje upošteval ocene sodniške službe za relevantni del napredovalnega obdobja.

**Tožba ni utemeljena.**

8. Proti odločbam in sklepom Sodnega sveta je dovoljen upravni spor (prvi odstavek 36. člena Zakona o sodnem svetu – ZSSve).

9. Sodnik z nastopom sodniške službe pridobi pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Napredovanje zajema tudi napredovanje na položaj svetnika (prvi in drugi odstavek 24. člena ZSS). Položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje (četrti odstavek 27. člena ZSS).

10. Tožničino napredovanje v položaj okrožne sodnice svetnice ni sporno. Sporen je datum napredovanja – 30. 6. 2019, kot zahteva tožnica, ali 7. 1. 2021, kot je odločil toženec.

11. Ocenjevalno obdobje določa ZSS v 31. členu. Glede na tožničin sodniški staž je v tej zadevi pomemben prvi odstavek 31. člena ZSS. Ta določa, da personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje, ali sodnika samega. Minister, pristojen za pravosodje, lahko zahteva oceno sodniške službe samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti. Razen v prvih treh letih sodniške službe (drugi odstavek 31. člena ZSS), naj bi se ocenjevalno in napredovalno obdobje prekrivala. O napredovanju se namreč odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika (tretji odstavek 24. člena ZSS), ta pa sledi ocenjevalnim obdobjem treh let (drugi odstavek 31. člena ZSS). Sodnik dobi pravico do napredovanja z dnem nastopa sodniške službe, nadaljnja obdobja napredovanj si torej praviloma sledijo s pretekom treh let od zadnjega napredovanja.3

12. Toženec je že v obrazložitvi izpodbijane odločbe obrazložil, da je pri odločanju upošteval, da je tožnica nazadnje napredovala na podlagi odločbe Sodnega sveta št. 2/12-444 z dne 4. 10. 2012, s katero je bila tožnica z dnem 7. 1. 2009 uvrščena v 51. plačni razred. To dejstvo ni sporno. Nadalje je obrazložil, da se je zaradi Zakona o interventnih ukrepih in Zakona o uravnoteženju javnih financ novo napredovalno obdobje začelo s 7. 1. 2015 in se je izteklo 7. 1. 2018. Tudi napredovalna obdobje praviloma sledijo triletnemu obdobju, kar je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku in tam citirani odločbi Vrhovnega sodišča. Zato je pravilno toženčevo stališče, da je bilo naslednje napredovalno obdobje zaključeno 7. 1. 2018, zadnje pa 7. 1. 2021. V ZSS ni podlage za tožničino stališče, da se je napredovalno obdobje, ki bi bilo pomembno za odločanje za napredovanje v položaj svetnice, končalo 30. 6. 2019. Napredovanje na položaj svetnika je vezano na napredovalno obdobje (kar izhaja iz pete alineje 34. člena ZSS). To se ni zaključilo 30. 6. 2019. Drži, da je bila z odločbama Personalnega sveta Višjega sodišča, št. SuZ 98/2019 z dne 20. 12. 2019, in Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, št. SuZ 156/2020 z dne 18. 12. 2020, izdelana ocena sodniške službe za obdobje od 1. 1. 2016 od 30. 6. 2019, vendar je bilo za napredovanje pomembno napredovalno obdobje, to pa je v pravno pomembnem delu bilo obdobje od 7. 1. 2018 do 7. 1. 2021. Za to odločitev torej ni bilo pomembno v tožbi izpostavljeno toženčevo stališče, da tožnica in predsednik sodišča v predlogu za hitrejše napredovanje nista določila datuma uvrstitve na položaj svetnice. Prav tako pa se kot neutemeljeno izkaže tožničino stališče, da je toženec združeval ocenjevalna obdobja. Pomembno je, da ni združil napredovalnih obdobij.

13. Ker se je izkazalo, da je bil za odločitev o tožbi odločilen tek napredovalnih obdobij, to pa se 30. 6. 2019 ni izteklo (se niti ni moglo izteči), temveč se je izteklo 7. 1. 2021, se Vrhovno sodišče posebej ne opredeljuje do navedb toženke, s katerimi je le-ta pojasnila, da tožnica tudi v celotnem napredovalnem obdobju od 7. 1. 2015 do 7. 1. 2018 ni bila ocenjena z oceno (natančneje: ocenama) za hitrejše napredovanje.

14. Tožnica je položaj svetnice pridobila 7. 1. 2021, ko sta bila prvič izpolnjena oba kumulativna pogoja iz četrtega odstavka 27. člena ZSS. Vrhovno sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Prim. sodba VSRS U 2/2021 z dne 23. 3. 2021. 2 V zapisanem datumu gre za očitno pravopisno pomoto. Pravilen datum je 7. 1. 2009 (odločba Sodnega sveta št. 2/12-444 z dne 4. 10. 2012). 3 Sodba VRSR X Ips 1390/2004 z dne 23. 10. 2008.