Jedro

Tožena stranka bi morala, ne glede na spreminjanje dokaznih trditev tožnice, o zadevi vsebinsko odločiti, ne pa sprejeti procesne odločitve o zavrženju vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tekom postopka je tožena stranka namreč samo zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvajala dokazni postopek in bi se morala glede na odzivnost tožnice s predložitvijo oziroma nepredložitvijo dokaznih sredstev do tega vsebinsko opredeliti.

Izrek

Tožbi ugodi. Sklep RS Okrožnega sodišče v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 345/2011 z dne 25. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, številka Bpp 345/2011, je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnice v tem sporu) z dne 12. 10. 2010 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, številka P 680/2009, kot nepopolna zavrže. V razlogih tožena stranka razlaga, da je bila že dne 12. 10. 2010 vložena prošnja za dodelitev bpp, ki jo je tožena stranka zavrnila in katere odločitev je Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju, s sodbo, številka IV U 257/2010-5 z dne 16. 12. 2010 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek z navodilom, da tožena stranka ni postopala v skladu z določili 6. in 7. člena Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči, temveč je zaključke oprla na podatke iz obvestila o poizkusnem izračunu vrednosti nepremičnin, izdanem na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin. Tožena stranka je pozvala tožnico oziroma prosilko, da predloži dokazila o vrednosti premoženja, s katerimi razpolaga. Poslala je poziv za dopolnitev z dne 21. 4. 2011, v katerem je navedeno, da naj prosilka v roku 5 dni od prejema dopisa sporoči, ali se s podatki, kot izhajajo iz poizkusnega izračuna vrednosti stanovanjske stavbe v njeni lasti, strinja. V primeru nestrinjanja je sodišče prosilko pozvalo, da sporoči ali je zoper informativni izračun o vrednosti obravnavane stavbe uveljavljala pravico ugovora in vsebino le tega, posreduje tudi toženi stranki, v nasprotnem primeru naj posreduje dejanske podatke o navedeni stanovanjski stavbi. Navede naj skupno površino stavbe v m2 ter poda oceno vrednosti stanovanjske stavbe. Tožena stranka jo je tudi pozvala na predložitev dokazil o prihodkih prosilke za mesec januar, februar in marec 2011. Prosilka je 3. 5. 2011 posredovala fct. odločb CSD Žalec z dne 25. 3. 2011, številka 1211-08/04, 140-1/2011-272 z dne 9. 3. 2011 in številka 1211-37472011-264 z dne 18. 2. 2011, ftc. obvestila CSD Žalec o uskladitvi preživnine za hči B.B., vendar v odmerjenem roku sodišču ni posredovala zahtevanih podatkov glede stanovanjske stavbe. Prosilka je ob dopolnitvi vloge dne 3. 5. 2011 priložila dopis in pojasnila, da zoper informativni izračun o vrednosti stavbe ni uveljavljala pravice ugovora, podati ocene na vrednost stanovanjske stavbe pa sama ne zna, medtem ko se glede ostalih zahtevanih podatkov o stavbi ni opredelila. Ker prosilka v odrejenem roku in vse do izdaje tega sklepa, sodišču ni posredovala zahtevanih podatkov v zvezi z obravnavano stanovanjsko stavbo, je tožena stranka vlogo po drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrglo kot nepopolno. Če prosilka ne razpolaga s podatkom o vrednosti obravnavane stanovanjske stavbe, pa prosilki nedvomno niso tuji ostali podatki, med njimi zlasti podatek o skupni površini navedene stanovanjske stavbe. Ta podatek predstavlja toženi stranki osnovo za presojo, v kolikšnem delu stanovanjska hiša, katere lastnica je prosilka in v kateri živi, ustreza oziroma presega normativ primernega stanovanja ter posledične zaključke o vrednosti presežka površine hiše, ki ga je po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) treba upoštevati kot premoženje prosilke.

Tožnica v tožbi uveljavlja procesno kršitev določb postopka in kršitev z Ustavo zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva. Navaja vsebino dopisa tožene stranke z dne 22. 4. 2011 ter vsebino odgovora tožnice z dne 29. 4. 2011, v katerem je odgovorila, da zoper poizkusni izračun vrednosti nepremičnine ni vložila ugovora, in da ne pozna dejanske vrednosti nepremičnine ter odgovoru priložila še odločbe CSD Žalec in obvestilo o uskladitvi preživnine ter 3x plačilne liste za mesece februar, marec in april 2011. Obrazložitev tožene stranke v izdani odločbi je v nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu, in je odločitev protispisna. Iz dopisa tožene stranke z dne 21. 4. 2011 namreč izhaja, da je tožena stranka v drugem odstavku svojega dopisa natančno opredelila površino stanovanjske hiše tožeče stranke in njeno ocenjeno vrednost. V nadaljevanju je tožnico pozvala, naj sporoči ali se z navedenimi podatki strinja. V primeru nestrinjanja z (v dopisu) prikazanimi podatki, pa je tožnico pozvala, da naj sporoči ali je uveljavljala pravico do ugovora in ji vsebino ugovora tudi posreduje. V četrtem odstavku istega dopisa pa je toženka pozvala tožnico, naj ji posreduje navedene podatke v roku 5 dni, sicer bo sodišče izhajajo iz podatkov v spisu. Dne 3. 5. 2011 je tožnica toženki posredovala vlogo, s katero ji je dostavila zahtevane podatke, v vlogi pa odgovorila, da ni uveljavljala pravice do ugovora. To pomeni, da se je s podatki strinjala in sicer tako s površino kot tudi z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Ker je tožena stranka s temi podatki že razpolagala (v dopisih to natančno navaja) tožnica pa se je z njimi strinjala, je imela tožena stranka izpolnjenje vse pogoje za uporabo teh podatkov. Iz dopisa tožene stranke z dne 21. 4. 2011 namreč izhaja, da mora tožeča stranka le v primeru nestrinjanja s podatki sporočiti toženi stranki ali je zoper informativni izračun uveljavljala pravico ugovora. To pomeni, da četudi tožeča stranka sploh ne bi ničesar odgovorila glede vrednosti in velikosti, bi imela tožena stranka podlago za uporabo podatkov iz poskusnega izračuna vrednosti stanovanjske hiše. Tako je tožnica dostavila toženi stranki vse, v dopisu z dne 21. 4. 2011 zahtevane podatke. Navedbe tožene stranke v obrazložitvi sklepa so zato v nasprotju z vsebino listin, na katere se sklicuje in je zato odločitev tožene stranke protispisna. Kršena je določba 23. člena Ustave RS, glede na to, da je pravdni postopek v zadnjem času z novelami postal zapleten tako, da jih prava neuka stranka ne more slediti. Republika Slovenija pa je vsakemu posamezniku dolžna zagotoviti možnost učinkovitega varstva njegovih pravic v sodnem postopku in bi moral biti postopek tako enostaven, da bi povprečnemu pravnemu laiku omogočil učinkovito uveljavljanje njegovih pravic. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je tožena stranka kršila ustavno pravico tožeče stranke do sodnega varstva. Nadalje, da ji odobri bpp v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju, številka P 680/2009 pred sodišči prve in druge stopnje in sicer v obliki oprostitve plačila vseh stroškov postopka in odloči, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške v 15. dneh od dneva izdaje sodbe dalje. Podredni zahtevek pa se glasi, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, in da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15. dni od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje brezobrestno, od takrat naprej pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi vse do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja iste dejanske in pravne razloge kot v izpodbijani odločbi ter še navaja, da iz podatkov izhaja, da je tožnica zahtevo po odpravi odločbe z dne 28. 10. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za dodelitev bpp sprva utemeljevala z navedbami, da so podatki GURS, na katerih je temeljila izpodbijana odločba tožene stranke napačni in ne odražajo dejanskega stanja. V nasprotju z navedenim stališčem, ki je pogojevalo odpravo odločbe tožene stranke z dne 28. 10. 2010 in vrnitve v ponovno odločanje, pa tožeča stranka v obravnavani tožbi izraža popolno strinjanje z istimi podatki in posledično celo očita toženi stranki, da bi na podlagi teh podatkov morala odločiti o vlogi. Tako se v tem primeru zastavlja vprašanje o razumnosti sprožanja upravnih sporov s strani tožeče stranke, ki rezultirajo ne le v nastajanju nepotrebnih stroškov za plačilo odvetniških storitev in bremenijo tudi toženo stranko, temveč tudi v nepotrebnem podaljševanju pravdnega postopka, številka P 680/2009, katerega stranka je tožnica. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, da se vloga oziroma prošnja prosilke (tožnice) za dodelitev bpp zavrže, ker tožnica v roku, ki ji ga je določila tožena stranka, te vloge naj ne bi dopolnila.

Obliko in vsebino prošnje za dodelitev bpp določa 32. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 48/01 s spremembami, dalje ZBPP), ki med ostalim zahteva, da mora prošnja vsebovati podatke o zadevi, v kateri se želi bpp (četrta alinea tretjega odstavka 32. člena ZBPP), podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov (četrta alinea tretjega odstavka 32. čelna) ter podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov (sedma alinea tretjega odstavka 32. člena ZBPP).

Iz prosilčine prošnje v upravnem spisu je razvidno, da je bila ta kot vloga oziroma zahtevek za dodelitev bpp pravilno izpolnjena. Vsa ostala dopisovanja med strankami postopka pa so „služila“ zgolj kot razjasnitev in dopolnitev dejanskega stanja na podlagi napotil sodbe upravnega sodišča. Ker vloga tožnice za dodelitev bpp ni bila nepopolna, saj je bila v skladu z navedeno zakonsko določbo ZBPP pravilno izpolnjena, je tožena stranka ne bi smela zavreči (procesna predpostavka), temveč bi jo morala obravnavati kot popolno vlogo in upoštevati nadaljnja procesna dejanja prosilke s katerimi toženi stranki (ne)sporoča zahtevane podatke.

Ne glede na, sicer v odgovoru na tožbo navedeno postopanje tožeče stranke, da je najprej v tožbi proti prvotni odločbi utemeljevala svoj zahtevek s tem, da se ne strinja s podatki GURS-a, na katerih je temeljila izpodbijana odločba (28. 10. 2010), sedaj pa zatrjuje, da se s podatki iz popisa nepremičnin strinja, pa je mogoča ugotovitev, da bi morala tožena stranka, ne glede na spreminjanje dokaznih trditev tožnice, o zadevi vsebinsko odločiti, ne pa sprejeti procesne odločitve o zavrženju vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tekom postopka je tožena stranka kot že navedeno, samo zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvajala dokazni postopek in bi se morala glede na odzivnost tožnice s predložitvijo oziroma ne predložitvijo dokaznih sredstev, do tega vsebinsko opredeliti, kot to utemeljeno zatrjuje tožnica v tožbenih ugovorih.

Ker je bila odločitev tožene stranke v nasprotju s procesnimi določbami ZUP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (niso bila upoštevana pravila postopka) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odločiti na podlagi dokaznih sredstev, ki jih že vsebujejo listine upravnega spisa in se opredeliti tudi do nadaljnjega postopanja tožnice, ter odločiti o novih (ne)dokazilih, in sicer v roku 30. dni od izdaje sodbe sodišča. Sodišče je odločilo po sodniku posamezniku na podlagi določbe druge alinee drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, ZUS-1) glede na to, da se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

K točki 2 izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnici v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.