Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem razumljivo pojasnilo, da sta imela predlagatelj in nasprotna udeleženka v decembru 2011 in januarja 2012 več spolnih odnosov, večina od njih nezaščitene, in da mu je že druga nasprotna udeleženka konec februarja 2012 povedala, da je noseča, pri čemer je vedel, da ima lahko spolni odnos brez zaščite za posledico nosečnost. To zadošča za zaključek, da bi se že takrat moral zavedati, da je lahko oče otroka, kar pomeni, da bi moral tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti do 12. 12. 2013, ko se je iztekel enoletni prekluzivni rok za izpodbijanje očetovstva po 99. členu ZZZDR. Pri tem je nepomembno, da mu je nasprotna udeleženka oktobra 2012, ko je rodila, poslala sms sporočilo, da je otrok svetle polti in ima ravne lase, prav tako je pravno nepomembno, kaj se je dogajalo po 12. 12. 2013, saj pravica, ki je ugasnila, ne more ponovno oživeti. To velja zlasti z ozirom na to, da pritožbeno ni sporna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se je predlagatelj avgusta 2013 oglasil na domu druge nasprotne udeleženke in napovedal, da bo opravil DNK test očetovstva, nato pa vse do vložitve predloga v obravnavanem postopku (in sicer 20.11.2024) ostal pasiven.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj je dolžan nasprotnim udeleženecem v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 286,71 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15- dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljev predlog z dne 20. 11. 2024 zaradi izpodbijanja in ugotovitve očetovstva (1. točka izreka), predlagatelju naložilo, da je dolžan nasprotnim udeležencem povrniti stroške postopka v znesku 1.163,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka) in sklenilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške (3. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi ponavlja navedbe iz prvostopenjskega postopka, pri čemer graja dejanske zaključke sodišča prve stopnje, iz katerih izhaja, da se je lahko že februarja 2012 zavedal, da bi lahko bil oče tretje nasprotne udeleženke. V tej zvezi navaja, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na podlagi česa je prišlo do takšnega zaključka. Opisuje okoliščine od decembra 2011 do decembra 2023. Pojasnjuje, da je tretjo nasprotno udeleženko videl na nastopu na X 6. 12. 2023, da je otrok njegov, pa je spoznal šele potem, ko je videl deklico skupaj z drugo nasprotno udeleženko. Šele takrat je spoznal, da je tretja nasprotna udeleženka njegova hči in da ni svetle polti ter da nima ravnih las, kot mu je to v sms sporočilu leta 2012 sporočila druga nasprotna udeleženka. Druga nasprotna udeleženka je po rojstvu tretje nasprotne udeleženke predlagatelju poslala sms z vsebino, ki ni bila resnična, z namenom, da ga odvrne od priznanja očetovstva. Glede na to, da je šele 6. 12. 2023 izvedel za okoliščine, ki so mu vzbudile dvom, da je oče otroka (tretje nasprotne udeleženke), je njegov predlog z dne 20. 11. 2024 za izpodbijanje in ugotovitve očetovstva tretje nasprotne udeleženke pravočasen. Priglaša pritožbene stroške.

3.Nasprotni udeleženci so odgovorili na pritožbo. Predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglašajo pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo predlagateljeve pritožbene graje, da je bil njegov predlog za izpodbijanje očetovstva pravočasen, ne pa prepozen, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, in v tej zvezi sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlagatelj se je v pritožbi sicer skliceval na kršitev določb postopka, vendar jih ni konkretizirano grajal, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus postopkovnih kršitev, ki pa nepravilnosti ni pokazal. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Zato pritožbeno sodišče povzema kot pravilne razloge in zaključke sodišča prve stopnje in v nadaljevanju odgovarja zgolj na pravno odločilne pritožbene očitke (360. člen ZPP).

7.Sodišču druge stopnje se dvom v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ni porodil. Sodišče prve stopnje je na podlagi neprerekanih navedb udeležencev postopka, ki se na podlagi 214. člen ZPP štejejo za resnične, kakor tudi na podlagi zaslišanja predlagatelja ter listinskih dokazov v spisu (ki so navedeni v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), razumno ter življenjsko sprejemljivo zaključilo, da bi lahko predlagatelj že februarja leta 2012 sklepal, da je lahko oče tretje nasprotne udeleženke.

8.Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi predlagatelja, ki je zaslišan kot stranka izpovedal, da je bil v intimni zvezi z drugo nasprotno udeleženko od sredine decembra 2011 do konca januarja 2012, da sta v tem času imela spolne odnose, in sicer je bilo pet srečanj, na vsakem srečanju pa sta imela po dva odnosa, zaščito (kondom) je uporabljal zgolj pri prvem spolnem odnosu na prvem srečanju, pri drugem spolnem odnosu (na prvem srečanju) se je kondom strgal in odtlej naprej zaščite pri spolnih odnosih ni uporabljal, druga nasprotna udeleženka pa mu je konec februarja 2012 povedala, da je noseča. Vedel je, da lahko ima spolni odnos brez zaščite za posledico nosečnost, vendar je mislil, da bi lahko bil otrok od koga drugega, ker je imela druga nasprotna udeleženka v tistem času intimne odnose tudi z drugimi moškimi.

9.Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje razumno zaključilo, da bi lahko predlagatelj že v februarju 2012 sklepal, da je oče tretje nasprotne udeleženke. To pomeni, da je sodišče prve stopnje razloge o tem navedlo, nasprotna pritožbena navajanja pa so neutemeljena.

10.Pritožbeno ni sporno, da je druga nasprotna udeleženka zanosila konec januarja ali v začetku februarja 2012, v tistem obdobju je imela spolne odnose tako s predlagateljem kakor s prvim nasprotnim udeležencem, da je bila tretja nasprotna udeleženka rojena 11. 10. 2012, zanjo pa je dne 12. 12. 2012 očetovstvo priznal prvi nasprotni udeleženec (5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11.Glede na to, da je predlagatelj za nosečnost druge udeleženke izvedel v februarju 2012, dne 12. 10. 2012 pa ga je druga nasprotna udeleženka s SMS poročilom obvestila o rojstvu deklice, bi moral tožbo na izpodbijanje očetovstva v smislu 99. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) vložiti v roku enega leta od vpisa očetovstva v rojstno matično knjigo, torej najkasneje do 12. 12. 2013. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno kot prepozen zavrglo (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

12.Glede na pojasnjeno so neutemeljene predlagateljeve pritožbene navedbe, da je lahko o tem, da je oče tretje nasprotne udeleženke, sklepal šele 6. 12. 2023, ko jo je videl v družbi druge nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je namreč v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem razumljivo pojasnilo, da sta imela predlagatelj in nasprotna udeleženka v decembru 2011 in januarja 2012 več spolnih odnosov, večina od njih nezaščitene, in da mu je že druga nasprotna udeleženka konec februarja 2012 povedala, da je noseča, pri čemer je vedel, da ima lahko spolni odnos brez zaščite za posledico nosečnost. To zadošča za zaključek, da bi se že takrat moral zavedati, da je lahko oče otroka, kar pomeni, da bi moral tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti do 12. 12. 2013, ko se je iztekel enoletni prekluzivni rok za izpodbijanje očetovstva po 99. členu ZZZDR. Pri tem je nepomembno, da mu je nasprotna udeleženka oktobra 2012, ko je rodila, poslala sms sporočilo, da je otrok svetle polti in ima ravne lase, prav tako je pravno nepomembno, kaj se je dogajalo po 12. 12. 2013, saj pravica, ki je ugasnila, ne more ponovno oživeti. To velja zlasti z ozirom na to, da pritožbeno ni sporna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se je predlagatelj avgusta 2013 oglasil na domu druge nasprotne udeleženke in napovedal, da bo opravil DNK test očetovstva, nato pa vse do vložitve predloga v obravnavanem postopku (in sicer 20.11.2024) ostal pasiven.

13.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPND).

14.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožbeno sodišče na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel, je pa dolžan nasprotnim udeležencem povrniti njihove pritožbene stroške, ker so obrazloženo odgovorili na pritožbo, in sicer: 320 točk po tar. št. 27/1, 3. alineja v zvezi s 27/7 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 20 % zvišanje vrednosti storitve po prvem odstavku 7. člena OT, skupno 391,68 odvetniških točk, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR in 22 % DDV znese 286,71 EUR. Na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP je treba pritožbene stroške povrniti v roku 15 dni od vročitve sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006).

Zveza:

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 99