Jedro

Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje. Teh tožnica ni navedla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Proti takšni odločitvi je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in tožnico oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da bi moralo sodišče njeno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vsebinsko obravnavati, ne pa jo zavreči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2279/2013-I z dne 6. 12. 2013 in hkrati predlagala oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2279/2013-I-83 njen predlog zavrnilo. Po presoji okoliščin iz petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)(1) je zaključilo, da niso izpolnjene predpostavke za oprostitev plačila sodne takse, odlog ali njeno obročno plačilo, saj z njenim plačilom ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.

5. Tožničino pritožbo proti takšni odločitvi je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 1620/2014 z dne 17. 7. 2014 zavrnilo. Pri tem je navedlo, da glede na ugotovljene okoliščine niso izpolnjeni pogoji iz 11. člena ZST-1 ne za popolno ne za delno oprostitev plačila sodnih taks.

6. Tožnica je potem, ko je bila s plačilnim nalogom pozvana na plačilo sodne takse, ponovno vložila predlog za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je takšen njen predlog zavrglo. Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja namreč negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Pri tem je pravilno navedlo, da predlog za oprostitev plačila sodne takse konzumira tudi predlog za njeno delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Pri tem gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Tudi iz navedene obrazložitve pravnomočnega sklepa z dne 30. 4. 2014 izhaja, da je prvostopenjsko sodišče presojalo okoliščine iz petega odstavka 11. člena ZST-1, ki so podlaga za odločanje o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Tožnica v ponovnem predlogu za oprostitev tudi ni navedla nikakršnih novih, spremenjenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje.

7. Ker je bilo o dejstvenem sklopu, ki je bil podlaga za odločanje o taksni oprostitvi in ga tožnica v pritožbi ponavlja, že pravnomočno odločeno, je izpodbijana odločitev pravilna. Tožničino pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

(1) Po določilu petega odstavka 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.