Jedro

Poočitev je v 114. členu ZZK-1 opredeljena kot pomožni vpis, zakon pa pozna tri vrste poočitev in sicer: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine, poočitev združitve ali delitve nepremičnin in poočitev spremembe podatkov o osebi. Poočitev je torej vpis, ki nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot jih imajo vknjižba, predznamba ali zaznamba, zato vpisa novega lastniškega stanja ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor predlagateljice zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 14.12.2011, s katerim je bil zavrnjen zemljiškoknjižni predlog predlagateljice za poočitev spremembe naziva lastnika pri nepremičninah 35.S, 39.S, 309/11 in 309/12 k.o. V. v korist RS do celote. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu postavilo na stališče, da že iz pravne podlage in ugovornih navedb predlagateljice izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za spremembo imena pravnega subjekta, ampak skuša predlagateljica s predlaganim vpisom poočitve dejansko doseči spremembo imetnika lastninske pravice. Sodišče nadalje ugotavlja, da pri spornih štirih nepremičninah v zemljiški knjigi lastninjenje še ni bilo izvedeno in je še vedno vpisano splošno ljudsko premoženje in samo pravica uporabe v korist SRS, Republiški Sekretariat za notranje zadeve, Mednarodni prehod D. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica in navaja, da kot posledica zmotne presoje dejanskega stanja obstoji objektivno neskladje med predlagateljičinim dejanskim zahtevkom in predmetom odločanja, kar je tudi pripeljalo do nepravilne odločitve. V predmetni zadevi namreč ne gre za predlagano poočitev, pač pa je predlagateljica vložila prav zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri več nepremičninah, kar je razvidno iz predloga z dne 2.11.2011 (v izpodbijanem sklepu napačno naveden datum 15.3.2011). Glede utemeljenosti predloga za vknjižbo lastninske pravice pritožba ponovno navaja, da je pri predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi še vedno vknjižena SRS, Republiški Sekretariat za notranje zadeve, ki pa nima pravne subjektivitete in posledično ne more biti vknjižena v zemljiško knjigo kot lastnik. Pravno podlago za prenos lastninske pravice v obravnavani zadevi predstavljajo Zakon o lastninsjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Zakon o notranjih zadevah, Zakon o policiji in Zakon o državni upravi. Na podlagi 4. člena ZLNDL postanejo nepremičnine, na katerih ima pravico uporabe RS, lastnina RS ex lege, po mnenju predlagateljice pa bi moral biti ta vpis opravljen celo po uradni dolžnosti. Predlagateljica nato opozarja na neenotnost zemljiškoknjižne sodne prakse, glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da se ne sme spuščati v odločitve drugih sodišč, pa poudarja nujnost enotne sodne prakse, s katero se gradi zaupanje v sodno pravo, predvidljivost odločitev in koherentnost prava.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica dne 15.3.2011 pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagala, da se pri nepremičninah 35.S, 39.S, 309/11 in 309/12, vse k.o. V., kjer je kot lastnik do celote vpisana SRS, Republiški Sekretariat za notranje zadeve SRS, Mednarodni prehod D., poočiti sprememba naziva lastnika v korist RS. Navedeni predlog je zemljiškoknjižno sodišče pretvorilo v elektronsko obliko in zadeva se pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu vodi pod opr. št. Dn 1. Iz rednega zemljiškoknjižnega izpiska je nadalje razvidno, da je predlagateljica nato dne 2.11.2011 vložila še en zemljiškoknjižni predlog in sicer predlog za vknjižbo lastninske pravice na istih nepremičninah. Pritožbene navedbe, da v predmetni zemljiškoknjižni zadevi sploh ni predlagala poočitve, ampak vknjižbo lastninske pravice, se tako izkažejo za neutemeljene, odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki je predlagano poočitev zavrnilo, pa za pravilno.

Poočitev je v 114. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) opredeljena kot pomožni vpis, zakon pa pozna tri vrste poočitev in sicer: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine,poočitev združitve ali delitve nepremičnin in poočitev spremembe podatkov o osebi. Poočitev je torej vpis, ki nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot jih imajo vknjižba,predznamba ali zaznamba, zato vpisa novega lastniškega stanja ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo). Tega se očitno zaveda tudi sama predlagateljica, saj je po vložitvi predloga za poočitev vložila še zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na istih nepremičninah (ki bo predmet odločanja šele po pravnomočnosti predmetne zemljiškoknjižne zadeve in v katerem bodo šele postale relevantne pritožbene navedbe o obstoju pravne podlage za vknjižbo). Pritožba zato ni uspela izpodbiti pravilne odločitve zemljiškoknjižnega sodnika, ki je potrdil odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da se predlog za poočitev zavrne ter zavrnil ugovor predlagateljice prav iz razloga, da v obravnavanem primeru ne gre za spremembo imena pravnega subjekta, pač pa da skuša predlagateljica s predlaganim vpisom dejansko doseči spremembo imetnika lastninske pravice.

Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).