Jedro

Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana, izbris hipoteke pa se lahko zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha. Ker sta s hipoteko zavarovani terjatvi udeleženke z zaključkom stečajnega postopka prenehali, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno dovolila izbris navedenih vknjiženih hipotek.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim zemljiškoknjižnim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje na podlagi pravnomočnih sklepov Okrožnega sodišča v Kranju kot stečajnega sodišča, St 37/2003-30 z dne 10.4.2008 in St 37/2003-40 z dne 19.6.2008, ter 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) po uradni dolžnosti pri navedenih parcelah št. 914/1, 914/3, 914/4 in 914/6, vpisanih v vl. št. 1263 k.o. Ž., vpisanih kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe A., B., B., dovolila vknjižbo lastninske pravice v korist O. B. B. ter izbrise zaznambe sklepa o izvršbi ter dveh vknjiženih hipotek N L. za zneska 13.650.000,00 SIT in 24.350.000,00 SIT.

Zoper sklep se pritožujeta udeleženca A. A. in N.L.. A. A. v pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter pri tem upošteva, da je lastnik navedenih nepremičnin, kar dokazuje z originalno kupno pogodbo z dne 13.2.1997, ki je sposobna za izvedbo v zemljiški knjigi. Navaja, da je 13.2.1997 z gospodarsko družbo A. B. B. sklenil kupno pogodbo, od katere je bil odveden davek na promet nepremičnin ter plačana kupnina 150.000,00 DEM v takratni tolarski protivrednosti. S tem šteje, da so navedene nepremičnine njegova neodtuljiva last, tudi če niso bile vpisane v zemljiško knjigo.

N. L. pa v pritožbi navaja, da sta bili na podlagi izpodbijanega sklepa izbrisani zastavni pravici pritožnice za zavarovanje iz kreditnih pogodb z dne 22.4.1997 in 4.11.1997, pri čemer je sklep o izbrisu zastavne pravice pravno nepravilen. Res je Okrožno sodišče v Kranju s sklepom, St 37/2003, z dne 10.4.2003 in popravnim sklepom z dne 19.6.2008 predmetne nepremičnine izročilo Občini B. v skladu z določbo 5. odstavka 99. člena takrat veljavnega ZPPSL brez prevzema obveznosti. Občina B. v primeru, ko bi nastopala kot zastavni dolžnik, ne bi bila zavezana nobenemu plačilu, bi pa nastopala kot dolžnik v izvršilnem postopku, v katerem bi se, če bi se nepremičnine prodale, zastavni upnik poplačal iz kupnine. Očitno je, da je Občina B. napačno štela, da so bile nepremičnine v stečajnem postopku prodane in zastavni upnik poplačan; da so bile torej nepremičnine izročene občini brez bremen. Temu seveda ni tako, zato je sklep o izbrisu nezakonit. Skrbno branje sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. 137/2003 (očitno St 37/2003), o začetku in zaključku stečajnega postopka nad A., d.o.o., ki bi moral biti podlaga vknjižbi lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbi izbrisa zastavne pravice, zlasti v obrazložitvi izrecno poudarja, da se izročijo brez prevzema obveznosti. Zemljiškoknjižno sodišče je absolutno bistveno kršilo pravila postopka, posledica te kršitve pa je prikrajšanje upnika v njegovi zastavni pravici in s tem pravici do poplačila zapadle neplačane terjatve. Zato predlaga razveljavitev sklepa po uradni dolžnosti in pri spornih nepremičninah vknjižbo zastavne pravice v korist zastavnega upnika (udeleženke).

Na pritožbo udeleženke je odgovoril udeleženec, ki v odgovoru meni, da udeleženka (pritožnica) ni niti stvarno niti pasivno legitimirana kot stranka v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku, saj ji v nobenem primeru ne pripada nobena sodna dokumentacija in tudi ne nobeno sodno pisanje. Nepremičnine, ki so predmet obravnavane zemljiškoknjižne zadeve, so njegova last in je to postala, še preden je njegova gospodarska družba postala kakršenkoli partner pritožnice. Pritožnica glede na svoj položaj in vsebino njene pritožbe enostavno sili v nek postopek, v katerem v resnici nima kaj kot taka iskati.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi A. A.: Izpodbijani zemljiškoknjižni sklep ima glede osporavane vknjižbe lastninske pravice na Občino B. podlago v navedenih pravnomočnih sklepih Okrožnega sodišča v Kranju kot stečajnega sodišča in je povsem v skladu s pogoji za dovolitev vpisa, kot jih določa 148. člen ZZK-1. Pri tem je dejansko lastništvo nepremičnin nepomembno; zemljiškoknjižno sodišče izvrši (v obravnavanem primeru po uradni dolžnosti – 171. člen ZPPSL) vpis, če je le-ta dovoljen po stanju zemljiške knjige. Ne glede na navedeno pa je potrebno pritožnika še opozoriti, da s sklenitvijo kupne pogodbe (z dne 13.2.1997) ni postal lastnik spornih nepremičnin (ne glede na zatrjevano dejstvo, da je navedena kupna pogodba sposobna za izvedbo v zemljiški knjigi), kajti lastninska pravica na nepremičninah se je, tako v času sklepanja pogodbe kot tudi sedaj, na podlagi pravnega posla pridobila z vknjižbo v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR oziroma 49. člen SPZ). Zato pritožnik s pritožbenimi trditvami o lastništvu spornih nepremičnin ne more uspeti.

K pritožbi udeleženke: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) – Ur. l. RS, št. 67/93 s spremembami in dopolnitvami, zadnja Ur. l. RS, št. 16/07, ki je veljal v času odločanja Okrožnega sodišča v Kranju kot stečajnega sodišča glede stečaja družbe A., B., B., je v 1. odstavku 99. člena določal, da stečajni senat izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi, če ugotovi, da premoženje, ki bi prešlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali da je neznatne vrednosti. Tak sklep je bil v obravnavani zadevi izdan (gre za pravnomočna sklepa Okrožnega sodišča v Kranju kot stečajnega sodišča, na podlagi katerih je zemljiškoknjižna sodnica izdala izpodbijani sklep). Kot opozarja sama udeleženka se po 5. odstavku 99. člena ZPPSL premoženje stečajnega dolžnika izroči organu lokalne skupnosti brez prevzema obveznosti, kar je bilo v obravnavanem primeru storjeno s sklepom St 47/2003-40 z dne 19.6.2008, v katerem je bilo določeno, da se sporne nepremičnine izročijo O. B. Zaključek stečajnega postopka predpostavlja, da so končana vsa opravila iz stečajnega postopka (1. odstavek 169. člena ZPPSL), med drugim izplačilo upnikov, ki je en izmed temeljnih namenov stečajnega postopka ter da so urejena vsa premoženjskopravna razmerja, v katera je vstopal stečajni dolžnik. Po zaključku stečajnega postopka ni več dopustno uveljavljati morebitnih nepravilnosti, storjenih tekom postopka, saj je le-ta zaključen (primerjaj odločbo VSL III Cpg 47/2005). Po 1. odstavku 171. člena ZPPSL se v sodni register in druge uradne evidence (v konkretnem primeru zemljiško knjigo) vpišejo po uradni dolžnosti (med drugim tudi) sklep o zaključku stečajnega postopka (v konkretnem primeru sklep Okrožnega sodišča v Kranju, St 37/2009, z dne 2.2.2004). Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) preneha po 1. odstavku 154. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana, izbris hipoteke pa se lahko zahteva (po 2. alineji 2. odstavka 154. člena SPZ), če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha. Ker sta s hipoteko zavarovani terjatvi udeleženke z zaključkom stečajnega postopka prenehali, je sodišče prve stopnje (zemljiškoknjižna sodnica) z izpodbijanim sklepom utemeljeno dovolila izbris navedenih vknjiženih hipotek. Zato je pritožba udeleženke neutemeljena. Tudi v primeru, ki ga pritožnica navaja (ko bi Občina B. nastopala kot dolžnik v izvršilnem postopku, v katerem bi se, če bi se nepremičnine prodale, zastavni upnik poplačal iz kupnine), pritožnica ne bi mogla biti poplačana, saj je z zaključkom stečajnega postopka (pravnomočnim) njena terjatev (oziroma kar dve) ugasnila.

Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo (kot neutemeljeni) in potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris (uradoma vpisane) zaznambe nepravnomočnosti izpodbijanega sklepa.