15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. d., Ž., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 13/2004 z dne 29. 11. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V gospodarskem sporu je bilo delno ugodeno zahtevku, da mora pritožnica (tedaj toženka) tožeči stranki izplačati znesek, ki ga je tožeča stranka predhodno plačala delavcem pritožnice v stečajnem postopku v skladu z Zakonom o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJSRS). Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ker ni bil izpolnjen pogoj glede vrednosti spornega predmeta. Sodišče je ugotovilo, da skupna vsota več zahtevkov v obravnavani zadevi sicer presega zakonsko določeno mejo, vendar pa gre pri tej skupni vsoti za 56 posameznih regresnih zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko podlago.

2.V ustavni pritožbi pritožnica nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da je šlo v obravnavani zadevi za 56 zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago. Meni, da je šlo za en zahtevek. Opozarja, da je tožeča stranka (B. in B. B.) uveljavljala regresni zahtevek za izplačane plače za čas treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Zato naj bi šlo za identično dejansko podlago. Enaka pa naj bi bila tudi pravna podlaga (19. člen ZJSRS). Meni, da bi sodišče zato moralo vrednost spornega predmeta določiti po seštevku vseh zahtevkov, v skladu s prvim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 – v nadaljevanju ZPP). Sicer pa tudi meni, da sploh ni šlo za več zahtevkov, pač pa za en zahtevek – kot naj bi tudi izhajalo iz sodbe Višjega sodišča. Trdi, da je odločitev očitno napačna in arbitrarna ter s tem v nasprotju z jamstvi iz 22. člena Ustave. Navaja tudi okoliščine glede vsebine zahtevka.

B.

3.Preizkus Ustavnega sodišča se omejuje na kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik. V obravnavani zadevi pritožnica ne zatrjuje, da bi sodišče zavzelo kakšno pravno stališče, ki je nesprejemljivo z vidika določene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zatrjuje le, da je odločitev sodišča v nasprotju z zakonom (41. in 39. členom ZPP). Kršitev zakona pa sama po sebi lahko utemelji ustavno pritožbo le, če doseže takšen prag, da je mogoče govoriti o očitni napačnosti. Če je namreč odločitev sodišča očitno napačna, je arbitrarna in samovoljna, prepoved sodniške samovolje (v objektivnem smislu) pa je eno izmed jamstev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave. Pritožnica zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer.

4.Po presoji Ustavnega sodišča odločitev Vrhovnega sodišča ni takšna, da bi bilo mogoče govoriti o očitni napačnosti. Vrhovno sodišče je stališče o tem, da gre za več zahtevkov in da se ti opirajo na različno dejansko podlago, obrazložilo s pravnimi argumenti, ki so vsaj mogoči. Stališče, da gre pri regresu za izplačane plače 56 delavcev (ti pa gotovo imajo svoj temelj v 56 samostojnih pogodbah o zaposlitvi) za kumulacijo več zahtevkov in da imajo ti različno dejansko ali pravno podlago, je možno zastopati. Za preizkus Ustavnega sodišča ta ugotovitev zadošča, saj zadošča za sklep, da ni mogoče reči, da je odločitev Vrhovnega sodišča očitno napačna. Ali je z vidika ZPP tudi pravilna, pa Ustavno sodišče, kot je pojasnjeno zgoraj, ne more preizkušati.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger