Jedro

Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku (22. člen Ustave), učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo vstop novega upnika A.P..

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da ni prejel vloge upnika za vstop v postopek, niti pogodbe o prenosu terjatve, na katero sodišče prve stopnje opira svojo odločitev, zato se ni mogel o vstopu izjaviti. Pojasnjuje še, da vstop niti ni več mogoč, saj je bila terjatev že poplačana. Odstop terjatve, ki je bila poravnana, je ničen. Vstop novega upnik lahko predlaga le dosedanji upnik. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik je podal odgovor na pritožbo, ki pa ni dovoljen, saj pritožba ni bila vložena zoper sklep iz drugega stavka četrtega odstavka 6. člena tega zakona ali sklep, izdan o ugovoru (četrti odstavek 9. člena ZIZ), zato ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik utemeljeno zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko ni prejel procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep, kršilo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku,(1) učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).

6. S tem je podana postopkovna kršitev, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, zato je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo zagotoviti kontradiktoren postopek, v katerem se bo lahko dolžnik seznanil in izrekel glede navedb in dokazov nasprotne stranke. Element pravice do izjave pa obsega tudi obveznost sodišča, da se do morebitnih navedb in argumentov dolžnika opredeli. Tako se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do že podanih navedb v obravnavani pritožbi o neveljavnosti prenosa zaradi prenehanja izterjevane terjatve.

8. Pri tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je zakonodajalec za procesni vstop drugega upnika v postopek določil jasne pogoje, ki obsegajo le predložitev ustrezne kvalificirane listine (tretji odstavek 24. člena ZIZ), s katero novi upnik dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Sodišče pri odločanju o procesnem vstopu ne presoja morebitnih drugih dokazov in ugotavlja drugih dejstev. Dolžnik v tej fazi postopka lahko uspešno zatrjuje le, da ne gre za ustrezno listino. Vsebinsko nasprotovanje, da terjatev ni prešla na upnika, pa lahko dolžnik poda z ugovorom (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) tudi po izteku roka (56. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje pa bo kljub temu moralo še pred izdajo sklepa o vstopu novega upnika presoditi, ali je terjatev prenehala zaradi prisilnega poplačila v posledici izvršilnih dejanj v postopku, saj je z dnem poplačila tudi nastopil konec izvršilnega postopka,(2) v katerega nov upnik ne more več vstopiti. Če je prišlo do poplačila zunaj izvršilnega postopka, pa lahko o njem odloči le na podlagi ugovora dolžnika (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) tudi po izteku roka (56. člen ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje v odgovor na pritožbene navedbe še dodaja, da predlog za vstop lahko poda tudi novi upnik. Le na tak način lahko učinkovito zavaruje svoj interes do vstopa v postopek kot novi upnik, katerega namen je aktivno sodelovanje v postopku pri izterjavi nanj prenesene terjatve. Kot nov nosilec terjatve je tudi procesno legitimiran, da jo uveljavi v postopku.

10. Ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti nasprotni stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa (Odločba Ustavnega sodišča Up 108/00 z dne 20. 2. 2003). Glej tudi Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 253. Z vstopom novega upnika pride do spremembe stranke, kar je šteti kot pomembno procesno odločitev.

Op. št. (2) : Glej Rijavec, V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 187. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej še Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Primerjaj tudi sklep VSC I Cpg 597/2007 z dne 8. 11. 2007 in sklep VSK II Cp 112/2006 z dne 22. 6. 2005.