Jedro

Odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala, ni v skladu z zakonsko ureditvijo, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT.

Izrek

I. Tožbi se ugodi ter se III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 470/2016 z dne 13. 12. 2016, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo, št. Bpp 470/2016 z dne 13. 12. 2016, je toženka pod I. točko izreka ugodila prošnji tožnice in ji dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Piranu zoper .... zaradi izselitve iz stanovanja na naslovu ..., do prejema odločbe, s katero se navedeni postopek na prvi stopnji zaključi; odobrena BPP ne zajema oprostitve plačila sodnih taks. Pod II. točko izreka je toženka za izvajanje odobrene BPP iz I. točke določila odvetnika ... Pod III. točko izreka je odločila, da odobrena BPP ne zajema oprostitve plačila potnih stroškov odvetnika oziroma izvajalca BPP. V točkah IV. do VI. izreka odločbe so opredeljene nadaljnje obveznosti izvajalca in upravičenke do BPP.

2. V obrazložitvi odločbe se toženka sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter opiše potek in ugotovitve postopka. Iz teh sledi, da tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, zato je toženka prošnji ugodila, kot izhaja iz I. točke izreka odločbe. Za izvajanje odobrene BPP je, glede na prvi odstavek 29. člena in prvi odstavek 30. člena ZBPP ter ob upoštevanju želje tožnice, določila navedenega odvetnika iz Kranja. V zvezi z odločitvijo iz III. točke izreka toženka pojasni, da lahko glede na okoliščine primera omeji obseg dodeljene BPP (drugi odstavek 28. člena ZBPP). Tožnico je z dvema dopisoma opozorila, da BPP, ker se bo spor vodil pred sodiščem, ki spada pod območje Okrožnega sodišča v Kopru, ne bo krila potnih stroškov odvetnika iz Kranja, ter jo pozvala, da izbere odvetnika s seznama izvajalcev BPP za območje Okrožnega sodišča v Kopru ali pojasni okoliščine, zaradi katerih vztraja pri dodelitvi omenjenega odvetnika. S pojasnilom, da ima posebno zaupanje do izbranega odvetnika, da želi odvetnika, ki ni z Obale, ker noče, da bi poznal toženca, ter sklicevanjem na pravico do proste izbire zagovornika, tožnica ni izkazala utemeljenih razlogov za svojo izbiro odvetnika, npr. da ima ta specifično znanje, ki sicer v njenem stvarnopravnem sporu ni potrebno. Prosta izbira odvetnika pomeni, da si lahko stranka s seznama izvajalcev BPP izbere odvetnika, ne da bi ji ga kdo vsilil; vključuje tudi pravico do zamenjave odvetnika ob izpolnjenih pogojih iz ZBPP. Ni pa ta pravica neomejena. Upoštevati je treba, da sodišče v pravdi prizna le za pravdo potrebne stroške. Po enotni sodni praksi stranka s prebivališčem na območju sodišča, ki izbere odvetnika z drugega območja, sama krije njegove potne stroške. Ti stroški tožnici ne bi bili priznani, četudi bi v pravdi uspela, zato jih toženka ne bi mogla izterjati oziroma dobiti povrnjenih od nasprotne stranke (46. člen ZBPP). Ob pomanjkanju tehtnih razlogov za izbiro odvetnika zahteva prosilke ni skladna z namenom BPP, da se po načelu enakopravnosti čim večjemu krogu oseb omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva. Toženka mora upoštevati načelo ekonomičnosti in BPP dodeliti le v obsegu, potrebnem za uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato je obseg odobrene BPP omejila tako, da ne krije potnih stroškov izvajalca BPP.

3. Tožnica s tožbo v upravnem sporu odločbo toženke izpodbija v III. točki izreka, saj meni, da je v tem delu nepravilna. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter odločbo v III. točki izreka odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva, da ji toženka povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi poudarja, da toženka za sporno odločitev nima zakonske podlage. Pravica do zastopanja po odvetniku in njegove proste izbire ima temelj v 22. členu Ustave. Pogoje za dodelitev BPP in izvajalce BPP določa ZBPP. Za odločitev sta pomembna prvi odstavek 29. člena in prvi odstavek 30. člena tega zakona. Ta ne določa, da bi morala tožnica izbrati odvetnika z območja Okrožnega sodišča v Kopru, in tudi ne, da v primeru, če izbere odvetnika s sedežem na drugem območju, BPP ne krije njegovih potnih stroškov. Drugi odstavek 28. člena ZBPP, na katerega se toženka pavšalno sklicuje, podlage za sporno odločitev ne daje. Glede na ZBPP, ki ne določa subsidiarne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni bistveno, katere stroške bi priznalo sodišče v pravdi oziroma katere stroške bi toženka lahko izterjala od nasprotne stranke. Sicer pa je tožnica pojasnila razloge za izbiro odvetnika. Pravdna zadeva je kompleksna, zato ni primerno trditi, da ni potrebno nobeno specifično pravno znanje. Tožnica je navedla, zakaj ne želi odvetnika z Obale, in izpostavila posebno zaupanje do izbranega odvetnika. Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, ta pa je upravičen do plačila nagrade in izdatkov v skladu z ZOdvT. V zvezi s tem tožnica izpostavlja stališča civilnopravne sodne prakse, in sicer Višjega sodišča v Ljubljani v zadevah I Cp 2191/2012, II Cp 4446/2010 in II Cp 3728/2011. 5. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in njenih razlogih. Izpostavlja sodbo tega sodišča, št. III U 204/2013-7 z dne 1. 7. 2013, iz katere izhaja pomen načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter napotek, naj toženka prosilcu omogoči, da predlaga odvetnika z območja, na katerem teče zadeva, ali pa mu sama določi odvetnika. V konkretnem primeru je šla dlje: sledila je predlogu tožnice in ji dodelila predlaganega odvetnika, obenem pa obseg BPP omejila tako, da ne krije potnih stroškov odvetnika, s čimer je doseženo ravnovesje med tožničino pravico do proste izbire odvetnika in do pravnega varstva ter načeloma ekonomičnosti in enakopravnosti na drugi strani.

6. Tožnica vztraja pri tožbenih stališčih. ZBPP v prvem odstavku 30. člena jasno določa, da si prosilec lahko sam izbere izvajalca BPP. Toženki ne daje podlage, da to pravico omeji s tem, da odreče plačilo potnih stroškov odvetnika oziroma njihovo plačilo naloži tožnici, ki za to nima sredstev. Pri sodbi III U 204/2013 gre za osamljeno stališče, ki tudi sicer za ta primer ni relevantno, saj je tožnica navedla razloge za svojo izbiro odvetnika. Da je ta iz drugega kraja, na hitrost postopka nima vpliva. Zakon toženki ne daje podlage za nižanje stroškov na račun pravice prosilcev do proste izbire odvetnika, ki je ustaljena v postopkih dodelitve BPP.

7. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi določb prvega odstavka ter 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V zadevi je sporno, ali je imela toženka podlago za to, da je - ob tem, ko je ugotovila, da tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, zato prošnji ugodila in tožnici dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku na prvi stopnji pred Okrajnim sodiščem v Piranu ter, sledeč predlogu tožnice, za izvajanje odobrene BPP določila odvetnika ... - v izpodbijani III. točki izreka odločila, da odobrena BPP ne zajema oprostitve plačila potnih stroškov odvetnika oziroma izvajalca BPP.

10. Pravna podlaga za odločanje v zadevi so določbe ZBPP. Po tretjem odstavku 1. člena tega zakona BPP pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot določa prvi odstavek 26. člena ZBPP, se BPP v isti zadevi lahko dodeli v naslednjih oblikah: - za pravno svetovanje; - za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; - za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; - za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; - za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; - za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; - za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; - za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti; - kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (glede tega peti odstavek istega člena precizira, da se BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila: 1. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi); 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem; 4. drugih stroškov postopka).

11. BPP se praviloma dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Na podlagi drugega odstavka tega člena pa pristojni organ za BPP lahko: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji); - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški, - iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena tega zakona, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. Dodelitev BPP lahko veže tudi na določen rok ali pogoj (tretji odstavek 28. člena ZBPP).

12. Pravno pomoč po ZBPP v skladu s prvim odstavkom 29. člena izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo, ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Prvi odstavek 30. člena ZBPP določa, da lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, in jo navede v prošnji BPP. Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje BPP, sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki mu ga za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije (drugi odstavek 30. člena ZBPP). Po šestem odstavku tega člena je za pravno pomoč po ZBPP odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Kakršnikoli dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, so nični (sedmi odstavek 30. člena ZBPP). Dodati je treba še, da Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT, glej 10. člen) ureja pravico odvetnika do plačila prevoznih stroškov in parkirnine, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko.

13. Glede na opisano zakonsko ureditev je utemeljeno tožbeno stališče, da ZBPP podlage za izpodbijano III. točko izreka odločbe toženke ne daje. Pristojni organ za BPP sicer ni zavezan dodeliti BPP v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec. ZBPP z generalno določbo tretjega odstavka 1. člena dopušča možnost, da se upravičencu do BPP sredstva za pokritje stroškov sodnega postopka iz BPP krijejo le delno. Konkretne pogoje oziroma omejitve obsega odobrene oblike BPP pa določa 28. člen ZBPP (tako tudi obrazložitev k spremembi tega člena v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP-C, Poročevalec DZ RS z dne 12. 12. 2014). Vendar nobena od predvidenih možnosti iz (drugega odstavka) 28. člena ZBPP ne ustreza izpodbijani odločitvi toženke. Ta odločitev tako po vsebini ne pomeni omejitve obsega odobrene BPP, ampak odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala. In to ne glede na zakonsko ureditev, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT. Ta pravica glede na določbe ZBPP ni odvisna od tega, koliko bo tožnica, in posledično toženka, v primeru uspeha v pravdnem postopku dobila povrnjeno od nasprotne stranke.

14. Toženka navaja, da pravica do BPP in v tem okviru pravica do izbire odvetnika ni neomejena ter da je pri odobravanju BPP treba upoštevati stroške in uresničevanje pravice do sodnega varstva omogočiti čim večjemu krogu oseb, ki za to izpolnjujejo pogoje. Tej argumentaciji bi sodišče lahko sledilo, če bi zakonodajalec načela, na katera se sklicuje toženka, temu ustrezno konkretiziral v ZBPP. Vendar določbe tega zakona, ki konkretno urejajo predvidene oblike in omejitve obsega odobrene BPP, pravico prosilca do izbire izvajalca BPP in pravico z odločbo določenega izvajalca BPP do plačila za opravljene storitve, podlage za sporno odločitev ne dajejo. Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi moral prosilec bodisi izbrati odvetnika z območja sodišča, pri katerem se bo vodil postopek, bodisi s posebnimi razlogi utemeljiti izbiro odvetnika z drugega območja, ampak je glede na veljavno ureditev prosilčeva izbira odvetnika v okviru izvajalcev BPP prosta. Takšno stališče izhaja tudi iz obrazložitve k noveli ZBPP-B, s katero je bilo sprejeto sedanje besedilo prvega in drugega odstavka 30. člena ZBPP (glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP-B, Poročevalec DZ RS z dne 27. 12. 2007). Pred tem je prvi odstavek 30. člena ZBPP določal, da odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi BPP; če za izvajanje pravne pomoči ni določil odvetnika, ki ga je predlagal prosilec, je moral v odločbi navesti razloge za takšno odločitev. V skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP je pristojni organ odvetnika določil s seznama, ki mu ga je predložil območni zbor odvetnikov. Predhodna ureditev je bila torej pomembno drugačna od sedanje. Prosilec je sicer lahko predlagal odvetnika za izvajanje BPP, vendar je pristojni organ - ob tem, da se je odvetnik vedno določil s seznama območnega zbora odvetnikov - od prosilčevega predloga lahko odstopil, če je za to navedel razloge. V tem smislu je lahko upošteval tudi načelo ekonomičnosti in ostale razloge, na katere se sklicuje toženka.

15. Glede na navedeno sodišče v obravnavanem primeru ne sledi argumentaciji iz sodbe v zadevi III U 204/2013, v kateri tudi sicer izpodbijana odločitev ni bila povsem enaka kot v tem primeru. Kolikor so bila stališča v omenjeni sodbi naslonjena na obrazložitev iz sodbe Vrhovnega sodišča, št. X Ips 73/2007 z dne 25. 1. 2007, je treba povedati, da sodba Vrhovnega sodišča temelji na predhodni, kot opisano, drugačni zakonski podlagi. Ob upoštevanju sedanje zakonske ureditve sklicevanje na načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka izpodbijane odločitve ne more utemeljiti. V vprašanje, ali je zakonska ureditev primerna oziroma smotrna, pa se sodišče ne more spuščati, ampak je to stvar zakonodajalca.

16. Kot izhaja iz povedanega, je toženka pri sprejemu izpodbijane odločitve iz III. točke izreka odločbe nepravilno uporabila določbe zakona (ZBPP). Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijano III. točko izreka odločbe toženke odpravilo. Pri tem, glede na vsebino odpravljenega dela in siceršnjo vsebino izreka odločbe ter zavzeta stališča o uporabi zakona, zadeve ni vračalo v ponovni postopek.

K II. točki izreka:

17. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v sodnem postopku zastopal odvetnik, tožnici priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki že zajema tudi materialne stroške; ker je tožničin pooblaščenec zavezanec za DDV, pa se, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča, poveča za 22 % DDV. Toženka mora tako tožnici povrniti skupaj 347,70 EUR stroškov postopka, od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodna taksa se v tem upravnem sporu ob uporabi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ne plača in zato tudi ne vrača.