Jedro

Za spore o premoženjskih razmerjih med zakoncema veljajo glede nepremičnin pravila o izključni pristojnosti po legi nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede 4. točke tožnikovega tožbenega zahtevka, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v nerazvlejavljenem delu potrdi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Novem mestu je iz obravnavanja izločilo del tožbenega zahtevka, in sicer pod tč. 2 (ugotovitev, da pripada tožniku lastninska pravica na ½ nepremičnin, vpisanih v vl. št. 333, k. o. T., vl. št. 632, k. o. O. in vl. št. 646, k. o. V., pri Okrajnem sodišču v Litiji) in pod tč. 4 (dolžnost toženke izstaviti tožniku za te nepremičnine pod tč. 2 ustrezno listino, s katero dovoljuje vpis te pravice za tožnika) ter se glede tega dela izreklo za krajevno nepristojno. Napovedalo je, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo v tem delu odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, in sicer Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

(2) Proti sklepu se je zaradi zmotne uporabe prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožil tožnik, brez izrecnega pritožbenega predloga. Nasprotuje sklepanju prvostopenjskega sodišča, da se ta del zahtevka ne nanaša na vprašanje skupnega premoženja zakoncev, pač pa na pravni posel, zaradi česar naj bi bilo pristojno sodišče, na območju katerega ležijo nepremičnine. Res je v tožbi navedel kot podlago tega dela zahtevka vrnitev darila, vendar sodišče na pravno podlago, ki jo navedejo stranke, ni vezano. Meni, da je ZZZDR lex specialis, skupno premoženje zakoncev pa enoten pojem. To se nahaja na območju več sodišč, zato je prvostopenjsko sodišče pristojno po 2. odst. 57. čl. ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

(3) Toženka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba je delno utemeljena.

(5) Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah je izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (1. odst. 57. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami, od tu ZPP). Tožnikov stvarnopravni zahtevek, ki se nanaša na nepremičnine, vpisane v vl. št. 333, k. o. T., vl. št. 632, k. o. O., in vl. št. 646, k. o. V., je sicer res spor o premoženjskih razmerjih med zakonci, vendar tudi v tem primeru velja pravilo o izključni pristojnosti po legi nepremičnine, če gre za nepremičnino. Določba 2. odst. 57. čl. ZPP ne pride v poštev, saj pritožnik ne navaja, da bi del navedenih nepremičnin ležal tudi na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu.

(6) Zahtevek tožnika pod točko 4. pa ni spor o stvarni pravici, pač pa v tem delu tožnik od toženke zahteva izpolnitev obveznosti (izročitev listine), torej je zahtevek obligacijski. Izključna pristojnost po legi nepremičnin torej v tem primeru ne pride v poštev, pač veljajo pravila o splošni krajevni pristojnosti. Ker je pri tem pomembno stalno bivališče toženke, ni pravilna in zakonita odločitev, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno za odločanje o tem delu zahtevka.

(7) Pritožba je torej delno utemeljena, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti glede 4. tč. tožbenega zahtevka razveljaviti, sicer pa pritožbo zavrniti in sklep v nerazveljavljenem delu (glede 2. tč. tožbenega zahtevka tožnika) potrditi (2. in 3. odst. 365. čl. ZPP).