Jedro

Prvostopenjski organ, ko je po uradni dolžnosti preverjal stanje izkoriščenosti plačilnih pravic, je bil dolžan, da plačilne pravice izdvoji v nacionalno rezervo, ne glede na to, da so bile pred tem z odločbo z dne 29. 1. 2012 te dodeljene tožnici. Namreč pogoji za izdvojitev v nacionalno rezervo so se stekli že pred odločbo z dne 29. 1. 2012 (relevantno je stanje 10. junija tekočega leta) in odločba z dne 29. 1. 2012, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi ni pravno relevantna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnica imetnica KMG-MID: 100728681, posameznih plačilnih pravic ni uveljavljala v obdobju dveh let 2010 – 2011, zato se te plačilne pravice izdvojijo v nacionalno rezervo. V obrazložitvi navaja, da je po uradni dolžnosti preveril stanje glede izkoriščenosti plačilnih pravic v registru plačilnih pravic ter ugotovil, da jih tožnica ni uveljavljala v obdobju dveh let 2010-2011, zato jih v skladu z določili 42. člena Uredbe Sveta ES št. 73/2009 in 9. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uredba EKO 0) izdvoji v nacionalno rezervo.

Tožena stranka je pritožbo tožnice zavrnila, v obrazložitvi soglaša, da so bili izpolnjeni pogoji, da se plačilne pravice izdvojijo. Glede ugovora, da so ji bile plačilne pravice prenesene z odločbo z dne 29. 1. 2012, pa pojasnjuje, da je zahtevek za prenos plačilnih pravic drug postopek in ni predmet konkretnega upravnega postopka.

Tožnica v tožbi navaja, da so ji bile plačilne pravice dodeljene z odločbo z dne 29. 1. 2012, z izpodbijano odločbo z datumom 5. 3. 2012 pa odvzete. Navaja, da ni mogla izkoristiti plačilnih pravic v letu 2010 niti v 2011, ker sploh niso bile vodene pod njenim KGM-MID: 100728681. Prosi za ponovno proučitev problema in realizacijo odločbe z dne 29. 1. 2012. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis v elektronski obliki.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna izdvojitev, v 1. točki izreka navedenih plačilnih pravic, v nacionalno rezervo.

Tožnica ugovarja, da je izdvojene plačilne pravice pridobila šele z odločbo z dne 29. 1. 2012, torej jih ni mogla izkoristiti v letu 2010 niti v 2011, ker sploh niso bile vodene pod njenim KMG-MID: 100728681. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica z odločbo 33101-8047/2011/10 z dne 29. 1. 2012 pridobila (izhaja iz 2. točke izreka) plačilne pravice, ki so predmet izpodbijane odločbe, na podlagi zahtevka z dne 12. 9. 2011. Plačilne pravice so bile prenesene iz KMG-MID: 100294854, ki ga je zastopala A.A. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da je A.A. v letu 2010, kot takratna imetnica spornih plačilnih pravic, uveljavljala plačila, vendar je bil njen zahtevek zavrnjen. Za leto 2011 pa plačilnih pravic ni uveljavljala.

Po 9. členu Uredbe EKO 0 se za izkoriščene plačilne pravice štejejo tiste plačilne pravice, za katere je vložen zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki vsebujejo ustrezno ugotovljeno površino. Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo na dan 10. junija tekočega leta na podlagi 42. člena Uredbe 73/2009/ES in 15. člena Uredbe 1120/2009/ES, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah. V 15. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 pa je navedeno, da se pravica do plačila šteje za neizkoriščeno, če za to pravico ni bilo dodeljeno plačilo v obdobju iz prvega pododstavka. Navedeni pravni podlagi navajata zakonski dejanski stan za situacijo iz leta 2010, ko je bilo prejšnji imetnici KMG-MID zavrnjeno izplačilo plačilnih pravic za leto 2010 oziroma, ko bivša imetnica za leto 2011 plačila ni uveljavljala. Ob takem dejanskem stanju je nastopila situacija, da je bil upravni organ, ko je po uradni dolžnosti preverjal stanje izkoriščenosti plačilnih pravic, dolžan da plačilne pravice izdvoji v nacionalno rezervo, ne glede na to, da so bile pred tem z odločbo z dne 29. 1. 2012 te plačilne pravice dodeljene tožnici. Namreč pogoji za izdvojitev v nacionalno rezervo so se stekli že pred odločbo z dne 29. 1. 2012 (relevantno je stanje 10. junija tekočega leta) in odločba z dne 29. 1. 2012, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi ni pravno relevantna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.