Jedro

Za fikcijo umika ugovora proti odpustu obveznosti po tretjem odstavku 405. člena ZFPPIPP ni bistvenega pomena, kdaj se je vlagatelj ugovora seznanil s preklicem naroka, pač pa je bistveno, ali se je udeležil (nepreklicanega) naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter zavrnilo predlog za odpust obveznosti z nosilnimi razlogi, da je dolžnik ravnal nepošteno in ni imel namena niti delno poplačati upnikov, s tem namenom pa je tudi kršil svojo dolžnost iskanja zaposlitve za polni delovni čas. Zaradi opustitve poročanja upravitelju je namerno otežil opravljanje nadzora ter s tem vodenje postopka, njegovo ravnanje pa predstavlja kršitev 401. in 399. člena ZFPPIPP.

6.Dolžnik zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je 30. 9. 2024 predložil vsa manjkajoča poročila, iz katerih je razvidno, da se v poročevanem obdobju ni nič spremenilo. Po njegovi oceni gre za blago kršitev obveznosti mesečnega poročanja, ki ne bi smela biti odločilnega pomena. Presojo sodišča prve stopnje, da ni iskal druge zaposlitve za polni delovni čas, čeprav ga je na to upravitelj izrecno opozoril, v skladu s predhodnim dogovorom z delodajalcem pa je formalno sklenil delovno razmerje, ki ne omogoča niti delnega oblikovanja stečajne mase, je dolžnik izpodbijal z opisovanjem osebnih okoliščin, ki se tičejo njegovega konfliktnega odnosa z bivšo partnerko. Dolžnik meni, da njegovo ravnanje ni imelo nobenih negativnih posledic za stečajno maso, saj je že iz otvoritvenega poročila razvidno, da ne zadošča niti za pokritje stroškov postopka oziroma je neznatne vrednosti.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi in v celoti pritrjuje jasni, pregledni in analitični obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da so upraviteljevi očitki utemeljeni in izkazani. Dolžnik ne zanika, da upravitelju ni redno poročal (kot izhaja iz podatkov v spisu, od novembra 2023 dalje); zgolj s tem, ko je (šele) 30. 9. 2024 predložil manjkajoča poročila, pa svoje obveznosti ni izpolnil, kot to zmotno navaja v pritožbi. Tudi v primeru, da se v poročevanem obdobju ni nič spremenilo, je bil dolžnik upravitelja dolžan redno obveščati, saj to upravitelju omogoča nadzor in vodenje postopka. Dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam(ovoljno) odločal, kdaj in o čem bo upravitelju poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem (401. člen ZFPPIPP). Da dolžnik ni tako ravnal, izhaja tudi iz pritožbe.

8.Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni iskal druge zaposlitve, čeprav ga je na to upravitelj izrecno opozoril. Dolžnik je to sam potrdil na zaslišanju, kaj drugega pa ne izhaja niti iz naknadno predloženih poročil upravitelju. Pritožba tudi ne izpodbija presoje sodišča prve stopnje, da je dolžnik v skladu z dogovorom z delodajalcem formalno sklenil delovno razmerje pod pogoji, ki ne omogočajo niti delnega oblikovanja stečajne mase. Razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, višje sodišče v celoti sprejema, dolžnik pa jih ne more izpodbiti s sklicevanjem na osebne okoliščine, ki izvirajo iz njegovega konfliktnega odnosa z bivšo partnerko, in s tem povezane težave, ki jih ima z mladoletnima otrokoma. Kot je razvidno iz upraviteljevega odgovora na pritožbo, ga dolžnik z družinskimi razmerami tudi sicer ni seznanil in jih do vložitve ugovora proti odpustu obveznosti ni navajal.

9.Višje sodišče ne sledi niti pritožbeni navedbi, da je šlo zgolj za blage kršitve dolžnikovih obveznosti, ki niso imele negativnih posledic za stečajno maso, saj je le-ta neznatne vrednosti. Temeljna obveznost dolžnika je, da si med postopkom odpusta obveznosti prizadeva za čim boljše poplačilo upnikov. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov.

10.Dolžnik je prokurist družbe, ki znatno povečuje svoje prihodke. To pomeni, da je sposoben opravljati vodstveno funkcijo, kljub temu pa si po lastnih navedbah ni bil sposoben pridobiti zaposlitve za polni delovni čas oziroma z dohodki, ki bi omogočali oblikovanje stečajne mase. Osebne oziroma družinske okoliščine, na katere se sklicuje dolžnik, njegove pasivnosti ne morejo opravičiti. Ugotovitev upravitelja v otvoritvenem poročilu, da stečajne mase ni, bi morala biti dolžniku dodatna spodbuda k prizadevanjem za pridobivanje dohodka, ki bi vsaj delno omogočal oblikovanje stečajne mase, vendar v zvezi s tem ni storil ničesar. V skladu s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik standardu vestnosti in poštenja ni zadostil, saj njegova ravnanja tega ne izkazujejo.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ugovora upravitelja ni štelo za umaknjenega, glede na to, da se upravitelj naroka 10. 9. 2024 ni udeležil. Pritožnik navaja, da je sodišče 2. 9. 2024 preklicalo narok, razpisan za 10. 9. 2024, in določilo nov narok za 30. 9. 2024. Obvestilo o preklicu naroka z dne 2. 9. 2024 je bilo upravitelju vročeno šele 18. 9. 2024, torej po tem, ko bi moral biti (sicer preklicani) narok opravljen. Ker upravitelj ni bil seznanjen s preklicem naroka, bi se ga po stališču pritožnika moral udeležiti; ker se ga ni, bi se moralo šteti, da je ugovor proti odpustu obveznosti umaknil.

12.Pritožbene navedbe so tudi v tem delu neutemeljene. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upravitelj sodišče prve stopnje z vlogo z dne 12. 8. 2024 prosil za preložitev razpisanega naroka. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo in 2. 9. 2024 preklicalo narok za 10. 9. 2024 ter hkrati določilo nov narok za 30. 9. 2024. Narok za 10. 9. 2024 je bil preklican, zato se ga upravitelj ni mogel (niti ni bil dolžan) udeležiti ne glede na to, kdaj mu je bilo obvestilo o preklicu vročeno. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi se upravitelj naroka 10. 9. 2024 moral udeležiti, ker (domnevno) ni bil seznanjen z obvestilom o preklicu. Preklicanega naroka se upravitelj že pojmovno ni mogel udeležiti, ne glede na to, kdaj mu je bilo obvestilo o preklicu vročeno, kot pa izhaja iz podatkov v spisu, je bilo obvestilo o preklicu objavljeno na portalu Ajpes 3. 9. 2024 in upravitelju poslano tudi po elektronski pošti. Za fikcijo umika ugovora proti odpustu obveznosti po tretjem odstavku 405. člena ZFPPIPP ni bistvenega pomena, kdaj se je vlagatelj ugovora seznanil s preklicem naroka, pač pa je bistveno, ali se je udeležil (nepreklicanega) naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Ker se je upravitelj udeležil naroka 30. 9. 2024, je nepravilno pritožbeno stališče, da se njegov ugovor šteje za umaknjenega, ker se ni udeležil preklicanega naroka 10. 9. 2024.

13.Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 401, 405, 405/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.