Jedro

Določba drugega odstavka 89. člena ZUP ni v neskladju z Ustavo RS in jo je mogoče ustavno skladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri tem sodišču dne 13. 10. 2017 vložila tožbo zoper v uvodu navedeni sklep, s katerim je upravni organ zavrgel vlogo tožeče stranke v zadevi pridobitve prve licence za opravljanje zdravilske dejavnosti.

2. Tožba ni dovoljena.

3. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

4. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z v uvodu citiranim sklepom Ministrstva za zdravje. Vročitev tega sklepa pa je bila opravljena v skladu s prvim in drugim odstavkom 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) po pooblaščencu za vročitve. Po prvem odstavku citiranega člena lahko stranka pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo (pooblaščenec za vročitve). Če stranka obvesti organ, ki vodi postopek, vroča organ vse dokumente temu pooblaščencu. Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu (drugi odstavek tega člena). Po tretjem odstavku istega člena mora pooblaščenec za vročitev vsak dokument nemudoma poslati stranki, v skladu s petim odstavkom pa se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.

5. Iz vročilnice v upravnih spisih je razvidno, da je izpodbijani sklep prevzela A.A., ki je hkrati podpisala izjavo, da jo je tožeča stranka pooblastila za prevzem navedenega pisma. Vročevalec pa je z ugotovitvijo pooblaščenkine istovetnosti z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ (potna listina) ugotovil istovetnost pooblaščenke. Na vročilnici je čitljivo napisal njeno osebno ime in številko osebnega dokumenta in jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrnil organu. Po povedanem je mogoče zaključiti, da je v obravnavanem primeru bila vročitev izpodbijanega sklepa opravljena na podlagi določbe 89. člena ZUP dne 11. 9. 2017. To pomeni, da je treba šteti začetek 30. dnevnega roka za vložitev tožbe v tem upravnem sporu od 12. 9. 2017 dalje, ta rok pa se je iztekel v sredo 11. 10. 2017. 6. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno na pošti oddala šele 13. 10. 2017, zato je tožba glede na prekluzivni 30. dnevni rok vložena prepozno.

7. Pri tem sodišče pripominja, da je tožeča stranka sicer v tožbi navedla, da je bila z izpodbijanim sklepom seznanjena 15. 9. 2017, vendar pa za to trditev ni predložila nobenih dokazov. Po oceni Vrhovnega sodišča RS določba drugega odstavka 89. člena ZUP ni v neskladju z Ustavo RS in jo je mogoče ustavno skladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena (sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 78/2015 z dne 12. 4. 2017).

8. Tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti 13. 10. 2017 je bila torej vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo. Sodišče je v zadevi odločalo po predsednici senata skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1.