Jedro

Podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom enoletnega roka, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 2.332,80 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožniku z odločbo št. BPP 121/2012 z dne 6. 4. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v zadevi St 618/2012. Stečajni postopek je bil končan s sklepom sodišča z dne 20. 5. 2015. V postopku osebnega stečaja stečajna masa ni bila oblikovana in tudi ni prišlo do poplačila upnikov, tožniku pa so bile odpuščene obveznosti. Glede na to je mogoče zaključiti, da je tožnik v postopku osebnega stečaja uspel, vendar ni pridobil premoženje oziroma dohodkov. Po določbi drugega odstavka 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je upravičenec, ki je v postopku uspel, vendar ni pridobil premoženja, pod pogoji iz prvega odstavka istega člena dolžan povrniti stroške brezplačne pravne pomoči, če se je njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je tožena stranka ugotavljala morebitne spremembe materialnega položaja tožnika, in sicer v obdobju od meseca marca do meseca maja 2016. Pri tem je ugotovila, da tožnik živi v gospodinjstvu skupaj z ženo in tremi mladoletnimi otroki. V navedenem obdobju je tožnik prejemal nadomestilo in plačo v skupni povprečni mesečni višini 740,61 EUR, otroški dodatek v povprečni mesečni višini 381,38 EUR, dva otroka pa državno štipendijo, vsak v višini 50,00 EUR. Iz izpisov prometa na bančnem računu tožnika je tudi razvidno, da je dne 17. 3. 2016 prejel znesek 3.493,94 EUR, in sicer otroški dodatek iz Republike Avstrije ter dne 19. 5. 2016 še regres za letni dopust v višini 273,09 EUR. Navedena dohodka predstavljata občasni dohodek, ki se upošteva v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in tako ugotovljen dohodek znaša povprečno mesečno 1.111,27 EUR. Tožnikova žena je samozaposlena in je v letu 2015 imela dohodke iz dejavnosti in je dobiček znašal 17.143,99 EUR, pri čemer 1/12 znaša 1.370,85 EUR. Glede na navedeno povprečni mesečni dohodek tožnikove družine znaša 3.704,11 EUR, na družinskega člana pa 740,82 EUR, kar pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnik o navedenih spremembah ni obvestil tožene stranke in tako ni izpolnil svoje obveznosti po določbi tretjega odstavka 41. člena ZBPP. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da se je tožnikov položaj izboljšal do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je dolžan prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 2.332,80 EUR vrniti v skladu z 2. odst. 43. člena ZBPP.

2. Tožnik v laični tožbi opisuje okoliščine, zaradi katerih se je znašel v postopku osebnega stečaja. Navaja tudi, da se je že pred začetkov stečajnega postopka njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, bil je štirikrat operiran na hrbtenici, kar pa je zelo omejilo možnosti njegove zaposlitve. Ker v Sloveniji ni dobil dela, si je delo poiskal v Avstriji, kjer je leta 2015 dobil službo za polovični delovni čas. Zaslužil je okrog 800,00 EUR mesečno. Ker je moral ponovno na operacijo hrbtenice, je izgubil delo. Naslednje leto je zaprosil za razliko otroškega dodatka, ki mu je pripadal za čas zaposlitve v Avstriji in ta denar mu je bil izplačan leta 2016. Navedeni denar so porabili za poravnanje dolgov, sedaj pa mora zaradi tega vrniti brezplačno pravno pomoč. Ker trenutno za delo ni sposoben in živijo od denarja, katerega zasluži žena, prosi za oprostitev vračila naložene obveznosti, saj takšne vsote denarja nima. Kolikor pa prošnji ni mogoče ugoditi, prosi za obročno odplačilo, pri čemer pa naj obrok ne presega 50,00 EUR mesečno. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, v katerem so bile tožniku odpuščene obveznosti, sporno pa je vprašanje, ali je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana za odobreno brezplačno pravno pomoč.

6. Po določbi drugega odstavka 49. člena ZBPP upravičenec, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni dobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prvega odstavka 49. člena dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Prvi odstavek 49. člena ZBPP pa določa, da je upravičenec dolžan povrniti stroške iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. O nastopu takšnih okoliščin mora upravičenec v roku, določenem v 41. členu ZBPP, obvestiti strokovno službo za BPP (šesti odstavka 49. člena). Po določbi tretjega odstavka 49. člena ZBPP v takšnem primeru pristojni organ ravna po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 7. V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila ta dodeljena. Zaradi navedenega mora strokovno službo za brezplačno pravno pomoč do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora te spremembe sporočati najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. 8. Že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona, se šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 43. člena ZBPP). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP). O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, in naloži upravičencu vračilo le-te (tretji odstavek 43. člena ZBPP). O tem lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

9. Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialno pravni podlagi. Določba 49. člena v povezavi z 41. členom ZBPP nalaga upravičencu do brezplačne pravne pomoči, da v roku enega leta od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec ne ravna tako, se plačana brezplačna pravna pomoč v skladu s 43. členom ZBPP šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

10. V predmetni zadevi podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom enoletnega roka, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.

11. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožnikovi tožbeni ugovori, v katerih pa niti ne ugovarja, da prejemkov, kot jih je ugotovila tožena stranka, ni prejel oziroma ne ugovarja višini teh prejemkov. Ker sodišče v upravnem sporu presoja le zakonitost izpodbijanega akta, ne more odločiti o tožnikovi prošnji za oprostitev vračila tega zneska. Glede obročnega plačila dolgovanega zneska pa lahko tožnik v skladu z določbo 43. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila sredstev.

12. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).