Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika B., d.d., začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico V. O. in imenovalo stečajnega upravitelja.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila dolžnica. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na zakonski domnevi o obstoju dolžničine trajne nelikvidnosti iz 2. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS št. 126/07 do 52/10 – v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot nesporno je namreč ugotovilo, da dolžnica dolguje upniku kot porokinja in solidarna dolžnica na dan 04. 05. 2010 znesek 1.584.769,29 EUR, pri čemer je v zamudi s plačilom dolga več kot 2 meseca, sama pa je nezaposlena in mesečno prejema 260,00 EUR denarne socialne pomoči, preko pogodbenih del pa še 58,00 EUR.

5. Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da so zakonske domneve iz 14. člena ZFPPIPP izpodbojne, vendar je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da je dolžnica v postopku domnevo insolventnosti, na katero je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev o začetku stečajnega postopka, tudi dejansko izpodbijala.

6. Insolventnost kot dejanska predpostavka za začetek stečajnega postopka se lahko kaže v dveh oblikah, ki sta opredeljeni v prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP. Prva oblika predstavlja trajnejšo nelikvidnost dolžnika, druga oblika dolgoročno plačilno nesposobnost dolžnika. Za obe obliki insolventnosti zakon predpisuje izpodbojne zakonske domneve in sicer za trajnejšo nelikvidnost dolžnika v drugem in četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP, za dolgoročno plačilno nesposobnost pa v tretjem odstavku istega člena.

7. Dolžnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v ugovoru zoper predlog upnika za uvedbo osebnega stečaja, s katerimi je utemeljevala, da njeno premoženje daleč presega upnikove terjatve. Pri tem se je namreč sklicevala na pravdni postopek, v katerem od bivšega zakonca uveljavlja ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.

8. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščino, da upnik isto terjatev uveljavlja tudi zoper drugega dolžnika, za presojo pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča niso relevantne. Okoliščina, da je dolžnica kot porok solidarno zavezana za plačilo terjatve, daje upniku pravico izbire zoper koga od solidarnih dolžnikov bo svojo terjatev uveljavljal. 9. Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da gre za nezakonito postopanje upnika, ki je s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico poskušal zavarovati svoj položaj v razmerju do dolžnice. Prav tako je pavšalen pritožbeni očitek, da naj bi stečajni upravitelj oviral postopke, v katerih upnik uveljavlja poplačilo v razmerju do glavnega dolžnika. Okoliščina, da še ni pravnomočno odločeno v pravdi, v kateri dolžnica uveljavlja lastninsko pravico na premoženju, s katerim bi lahko poplačala upnika, zgolj pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča o trajnejši nelikvidnosti, saj dolžnica ni sposobna poravnati nesporne obveznosti do upnika.

10. Ker je dolžnica v svojih navedbah tako v ugovoru zoper predlog upnika kot tudi v pritožbi izrecno priznavala stanje nelikvidnosti, so zato neutemeljeni pritožbeni očitki, da prvostopenjsko sodišče ni izvajalo dokazov, s katerimi naj bi dolžnica izpodbijala domnevo nelikvidnosti. Ker gre za v zakonu opredeljena alternativna položaja insolventnosti, zgolj z zanikanjem dolgoročne plačilne nesposobnosti ni mogoče izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti kot druge možne oblike insolventnosti, ki jo dolžnica celo izrecno priznava. Ker ta dejanska predpostavka zadostuje za začetek stečajnega postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP, ker se ni opredelilo do navedenih trditev in dokazov o obsegu dolžničinega premoženja.

11. Iz navedenega je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi ugotovljene insolventnosti dolžnice, ki temelji na trajnejši nelikvidnosti, pravilno odločilo o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).