Jedro

Toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake, zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti dolžan tudi pogodbeno kazen, saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja še 24 mesecev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56199/2013 z dne 23. 5. 2013 v 1. in 3. točki izreka v veljavi za znesek 194,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2013 in izvršilne stroške v višini 27,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2013 (I.), da pa se razveljavi za znesek 98,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2013 in izvršilne stroške v višini 13,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2013 (II.). Tožencu je bilo še naloženo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 11,74 EUR (III.).

2. Med tožnico in tožencem je bila sklenjena naročniška pogodba za uporabo širokopasovnih storitev in prodajna pogodba za opremo. Toženec dela pogodbenih obveznosti ni poravnal, ker je zatrjeval, da storitev ni bila nudena kvalitetno in je zato pogodbo tudi odpovedal. 3. Sodišče je ugotovilo, da toženec ni izkazal, da bi imel težave pri uporabi interneta in telefona, izkazal pa je težave s televizijo, zato tožnica ni upravičena zahtevati plačila dela računa za mesec maj 2012, ki se nanaša na televizijo. Drugače pa velja za obdobje 15. 5. 2012 – 16. 7. 2012, ko je toženec dolžan plačati celotni znesek, saj je tožnica dokazala, da je težava izvirala iz komunikatorja, ki se nahaja v toženčevem stanovanju, ta pa na sodelovanje ni bil pripravljen (večkrat je zavrnil testiranje in poskus z nadomestnim komunikatorjem). V pretežnem delu je sodišče ugodilo tudi zahtevku iz naslova pogodbene kazni, ker je ocenilo, da je toženec neupravičeno predčasno prekinil naročniško razmerje.

4. Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil, obrazloženo le zoper ugodilni del (I. in III. točka) iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo oz. razveljavitev. Obsežno ponavlja svoje trditve iz odgovora na tožbo, da sam ni sklenil naročniške pogodbe, ampak je to storila njegova najemodajalka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pridobi telefonske izpiske in na podlagi teh ugotovi, kako malo je uporabljal telefon zaradi napak na strani tožnice. Sodišču prve stopnje pritožnik posebej še očita, da se do njegovih navedb v zvezi s pomanjkljivim delovanjem telefona in interneta sploh ni opredelilo in je zato storilo bistveno kršitev pravil postopka.

5. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodba, s katero je končan spor majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 399. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP). Pritožbene navedbe glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (v pritožbi zatrjevana majhna uporaba telefona, in dejstvo, katera oseba je sklenila pogodbo) so nedovoljene, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ne upošteva.

8. Sodišče prve stopnje je v tem sporu majhne vrednosti ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva, na katera je pritožbeno sodišče vezano: - pravdni stranki sta 19. 3. 2011 sklenili Pogodbo o uporabi širokopasovnih storitev in o nakupu opreme – TV komunikator; v pogodbi sta opredelili višino ugodnosti, ki jo je toženec pridobil z nakupom opreme po subvencionirani ceni (1 EUR, redna cena je bila 129 EUR), toženec pa se je zato zavezal, da ne bo enostransko prekinil naročniškega razmerja 24 mesecev; v primeru neupravičene prekinitve naročniškega razmerja je bila dogovorjena pogodbena kazen; - toženec je reklamiral slabo delovanje televizije (za marec, april in maj 2012), ne pa tudi interneta in telefona – napaka v delovanju tega ni ugotovljena oz. ni bila dokazana, vendar je maja 2012 odklonil poskus popravila napake v zvezi s televizijo; od 1. 4. 2012 ni poravnaval mesečnih pogodbenih obveznosti, 16. 7. 2012 pa je pogodbo odpovedal;

9. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker napake pri delovanju interneta in telefona ni dokazal, glede televizije pa je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake (1. odst. 470. čl. Obligacijskega zakonika; OZ), zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti (1. odst. 239. čl. OZ) dolžan tudi pogodbeno kazen (247. in 250. čl. OZ), saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja 24 mesecev, vse pa z ustreznimi obrestmi (299. in 378. čl. OZ).

10. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do toženčevih trditev v zvezi s pomanjkljivim delovanjem telefona in interneta ni opredelilo, ne drži: V 21. točki obrazložitve sodbe je pojasnilo, da toženec sodišča ni prepričal, da je tožnici večkrat reklamiral slabo delovanje interneta in telefona, pač pa je klical le zaradi težav s televizijo. Sodišče prve stopnje se je torej do teh trditev toženca opredelilo (negativno).

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da noben od dovoljenih pritožbenih razlogov ni utemeljen in da tudi ni kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).