Jedro

Tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine nimata niti iste dejanske niti iste pravne podlage. Pri zahtevku za plačilo odškodnine gre za dejstva (trditve o dejstvih), katerih posledica je povzročena škoda (pravna podlaga pa odškodninska odgovornost za povzročeno škodo), pri zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine pa za dejstva neupravičene pridobitve, to je prehoda premoženja, ne da bi za tak prehod obstajala pravna podlaga (pravna podlaga pa obveznost vrniti to, kar je bilo neupravičeno pridobljeno in za kar je drugi udeleženec obligacijskega razmerja obogaten).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje v sporu za vrnitev preveč plačane preživnine v višini 8,900,00 EUR (1. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo v delu, ki se nanaša na naveden zahtevek, odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču na Jesenicah kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Meni, da je sklep nezakonit, zavajajoč in namenjen izključno drobljenju zadeve v posamezne, med seboj nepregledne sodne postopke, čeprav bi se zadeva morala obravnavati skupaj. Zahteva, da se tožbena zahtevka pod točkama 2. in 3. nasprotne tožbe IV P 7/2014 (stranski terjatvi) obravnavata skupaj in povezano z obravnavo glavne terjatve iz navedene nasprotne tožbe, to je skupaj z zahtevo po razveljavitvi zakonske zveze. Ta zahteva ni osnovana le na vsebinski povezanosti vseh treh točk navedene nasprotne tožbe, temveč temelji tudi na dveh dokumentih navedenega sodišča, pri čemer je sodna taksa za celotno vsebino navedenega postopka že bila plačana. Z izpodbijanim sklepom skuša sodišče prenesti obravnavo zahteve za vrnitev preveč plačane preživnine na Okrajno sodišče na Jesenicah zgolj na podlagi višine tega tožbenega zahtevka. Pristojnost sodišča pa se ne more določevati zgolj po vrednosti tožbenega zahtevka, temveč je potrebno upoštevati tudi medsebojne povezave z drugimi zahtevki. Oba denarna zahtevka iz originalno vložene in dopolnjene nasprotne tožbe se opirata na ravnanje toženke v nasprotju s sporazumom o preživljanju (in ga tudi dokazujeta). Toženka je namreč po tem sporazumu med strankama dobivala znatna sredstva, nikoli pa ni opravljala svojih obveznosti, določenih v navedenem sporazumu, s katerimi je bilo izplačevanje pogojeno. Zato je vsa prejeta preživninska sredstva prejela neupravičeno, zahtevek pa se nanaša le na tista sredstva, ki so bila izplačana nad dogovorjenim minimumom za preživljanje 500,00 EUR. Obstaja povezanost vseh denarnih zahtevkov na isti osnovni pogodbeni dokument in tudi na isti osnovni in glavni zahtevek postopka IV P 7/2014, v okviru katerega sta bila celo po predlogu Okrožnega sodišča v Kranju skupaj z glavnim zahtevkom za razveljavitev zakonske zveze v obliki nasprotne tožbe izločena iz prvotnega postopka za razvezo zakonske zveze, ki ga je pokrenila toženka. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju z zagotovilom predsednice okrožnega sodišča, da se bodo vsi postopki, povezani s prenehanjem zakonske zveze pravdnih strank, obravnavali povezano, četudi je njihova pravna narava tako različna, da zahtevajo ločene postopke. Na problem drobljenja in nepreglednosti je sodišče opozoril že 10. 2. 2011, posledica pa je bila predodelitev vseh povezanih zadev isti sodnici z navedenim zagotovilom. Zato zahteva, da se vsi sodni postopki obravnavajo povezano. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju s sklepom sodnice R.Č. z dne 9. 4. 2014, ki je v zadevi IV P 7/2014 predmetna dva denarna zahtevka izločila iz navedenega postopka, vendar je v sklepu zagotovila, da se bosta 2. in 3. točka nasprotne tožbe vodili v samostojni (samo eni) zadevi, nikakor pa ne celo na dveh različnih sodiščih brez vsake povezave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Meje preizkusa sklepa sodišča prve stopnje določata prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje samo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo in le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi.(3) Predmet pritožbene presoje je torej le odločitev o nepristojnosti sodišča prve stopnje za odločanje o tožnikovem zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine.(4)

5. 182. člen ZPP omogoča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi in v prvem odstavku določa, da lahko tožeča stranka v eni tožbi uveljavlja več zahtevkov zoper isto toženo stranko, a le kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago; če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko po drugem odstavku uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.(5) Tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine (pcto 46.000,00 EUR s pripadki) in za vrnitev preveč plačane preživnine (pcto 8.900,00 EUR s pripadki) nimata niti iste dejanske niti iste pravne podlage. Pri zahtevku za plačilo odškodnine gre za dejstva (trditve o dejstvih), katerih posledica je povzročena škoda (pravna podlaga pa odškodninska odgovornost za povzročeno škodo),(6) pri zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine pa za dejstva neupravičene pridobitve, to je prehoda premoženja, ne da bi za tak prehod obstajala pravna podlaga (pravna podlaga pa obveznost vrniti to, kar je bilo neupravičeno pridobljeno in za kar je drugi udeleženec obligacijskega razmerja obogaten).(7) Zato je neupošteven (posledično pa neutemeljen) pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo vse tri tožnikove zahtevke obravnavati skupaj oziroma je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo oba tožnikova zahtevka obravnavati skupaj. Pravna neukost tožnika je pri tem nepomemba, kajti upoštevati je potrebno izjemno stroge in restriktivne zakonsko določene pogoje, predpisane za skupno obravnavanje več zahtevkov, ki bi jih neupoštevanje načela ignorantio iuris nocet(8) negiralo. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da so pri tem neutemeljene pritožbene trditve o zagotovilih, da naj bi se njegove zadeve obravnavale skupaj, saj zakonskih določb sodišče (sodnice in sodniki) ne more in ne sme spreminjati. Pritožbeno sodišče zato povsem soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa in jih ne ponavlja. Pritožnik kakšnih drugih upoštevnih procesnih kršitev ne zatrjuje, kakšnih procesnih kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti,(9) pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, kot tudi ne morebitne napačne materialnopravne presoje. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika je obsežena v izreku tega sklepa (o zavrnitvi njegove pritožbe), temelji pa na določbah prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP.

(1) ….

(2) ….

(3) Pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava;

(4) Predmet pritožbene presoje ni odločitev sodišča prve stopnje v zadevi IV P 7/2014, da se tožnikova tožba, vložena kot nasprotna tožba (z zahtevki za razveljavitev zakonske zveze, za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine), glede zahtevkov za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine izloči iz navedene pravdne zadeve in obravnava v samostojni zadevi (sklep z dne 9. 4. 2014), to je v obravnavani zadevi; glej pa (ne glede na navedeno) tudi sprotno opombo 5;

(5) Citirane procesne določbe (mimogrede navedeno) ne dopuščajo skupnega obravnavanja vseh treh tožnikovih zahtevkov, temveč nasprotno; obravnavati je potrebno vsakega posebej - za zahtevka za razveljavitev zakonske zveze in za plačilo odškodnine je podana pristojnost okrožnega sodišča, a za zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka; za zahtevek za razveljavitev zakonske zveze je namreč predpisana posebna vrsta postopka (postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otrok, členi 406 do 423 ZPP); - za zahtevek za vrnitev preveč plačane preživnine pa je podana pristojnost okrajnega sodišča; za tako uveljavljanje več zahtevkov, kot jih uveljavlja tožnik, zakon ne dopušča skupnega obravnavanja;

(6) Določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o povzročitvi škode (členi 131 do 189);

(7) Določbe OZ o neupravičeni pridobitvi (členi 190 do 198);

(8) Načela, izvirajočega že iz časov Rimskega prava, da nepoznavanje prava škoduje;

(9) Glej sprotno opombo 3.