10. 4. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Samirja Porića, Alme Porić in ml. Armana Porića, ki jih zastopa Alexander Von Thurn Taxis, Ljubljana, na seji 10. aprila 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 36. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 107/06 – ur. p. b) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki menijo, da je prvi odstavek 36. člena Zakona o Tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1) v neskladju z 2. in 8. členom Ustave ter s prvim odstavkom 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 –EKČP). Prvi pobudnik je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za ženo in sina (druga pobudnica in tretji pobudnik). Zahteva je bila z odločbo Upravne enote Ljubljana št. 214-1987 in 1989/2008-3 (22009) z dne 18. 3. 2008 zavrnjena. Zoper to odločitev so vložili pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve. Odločitev Upravne enote temelji na določbi prvega odstavka 36. člena ZTuj-1, ki določa, da se tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, ob pogojih in v skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci. Upravna enota je ugotovila, da ni izpolnjen pogoj, ki zahteva, da ima tujec dovoljenje za začasno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj enega leta. Pobudniki zatrjujejo neustavnost tega pogoja. Menijo, da je sporen tudi z vidika prvega odstavka 53. člena Ustave in drugega odstavka 14. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj jim prizna pravni interes za izpodbijanje navedene določbe kljub neizčrpanju pravnih sredstev v navedenem postopku, saj menijo, da so upravni organi in sodišča dolžni uporabiti izpodbijano (neustavno) določbo. Ustavnemu sodišču predlagajo še, naj zadrži izvajanje izpodbijane določbe.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakon o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudniki so vlogi priložili navedeno odločbo Upravne enote Ljubljana in pritožbo, ki so jo zoper to odločbo vložili na Ministrstvo za notranje zadeve. Pobudniki zoper odločbo Upravne enote tako še niso izčrpali vseh pravnih sredstev. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se po ustaljeni ustavnosodni presoji (glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07) lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Pobudniki zato še ne izkazujejo pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe. Navedeno stališče pobudnikom ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči (v upravnem sporu), če ne bodo pobudniki svojih pravic uspešno zavarovali že v teh postopkih. To stališče hkrati pristojnim sodiščem omogoča, da opravijo svojo vlogo, kot jim je zaupana po Ustavi in zakonih. Sodišča so v zadevah, v katerih odločajo o pravicah in obveznostih posameznikov ali pravnih oseb, prva poklicana, naj zakone in druge predpise razlagajo v skladu z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil. Ko Ustavno sodišče odloča o ustavnosti takšnih predpisov, mora imeti tudi zaradi kvalitetne in argumentirane ustavnosodne presoje na razpolago razlage, ki so jih že sprejela pristojna sodišča pri odločanju. Poleg tega bodo lahko pobudniki svoje ugovore v zvezi z neustavnostjo predpisa naslovili že na sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave). Sodišča bodo morala skladno z 22. členom Ustave njihove ugovore bodisi argumentirano zavrniti, bodisi, če se bodo z njimi strinjala, po 156. členu Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo zaradi neizpolnjenosti pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZUstS, pooblaščenca ni pozivalo na dostavo pooblastil za drugo pobudnico in tretjega pobudnika, ki sta po navedbah pobude v Bosni in Hercegovini.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik