Jedro

Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP). Tožničine tožbene navedbe se ne nanašajo na izpodbijani sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba in je predmet odločanja v tem postopku, pač pa na inšpekcijsko odločbo. To pa so navedbe, ki presegajo okvir prvega odstavka 292. člena ZUP in zato niso pravno relevantne za odločitev v zadevi, medtem ko tožnica bistvenim dejstvom za presojo izpodbijanega sklepa (da je inšpekcijska odločba postala pravnomočna in izvršljiva ter da je ni izvršila v celoti) ne oporeka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota Koper, Izpostava Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 0611-962/2019-24 z dne 20. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), ugotovil, da je odločba, št. 0611-962/2019-9 z dne 17. 5. 2019 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba), s katero je bilo tožnici v 1. točki izreka odrejeno, da mora kmetijsko zemljišče s parc. št. 2034/13 k.o. ... vzpostaviti v prejšnje stanje, in sicer tako, da mora odstraniti lesen objekt tlorisne površine 16 m2, betonsko ploščo, na kateri objekt stoji in betonsko ploščo ob vhodu, da mora teren nasuti z rodovitno zemljo in zatraviti ter kmetijsko zemljišče v tem delu uporabljati v skladu z namenom, t.j. za kmetijsko proizvodnjo; v 2. točki izreka odrejeno, da mora poskrbeti, da se s tega kmetijskega zemljišča odstranijo gradbeni les, betonske plošče, kuhinjski štedilnik, kos pločevinaste strešne kritine, leseni železniški pragovi, rezan les, železne palice in posteljno dno; in v 3. točki izreka odrejeno, da mora poskrbeti, da se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje s tem, da se odstrani peščen tampon ob vhodu na parcelo (vzhodni del) in manjši kup peska, po odstranitvi tla v tem delu nasuje z rodovitno zemljo in zatravi ter kmetijsko zemljišče uporablja za kmetijsko proizvodnjo; postala izvršljiva dne 5. 11. 2019 ter da se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). Če tožnica, lastnica kmetijskega zemljišča s parc. št. ... ter odgovorna za izvršitev odrejenih ukrepov, teh ne bo v celoti izvršila v roku 60 dni od dne prejema izpodbijanega sklepa, bo kot prisilno sredstvo za izvršitev ukrepov, izrečenih z inšpekcijsko odločbo, uporabljena denarna kazen v znesku 250,00 EUR (2. točka izreka). Prvostopenjski organ je še določil, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršbe (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ dne 17. 5. 2019 tožnici izdal inšpekcijsko odločbo in ji določil ukrepe, kot so navedeni v 1. točki te obrazložitve. Tožnica je zoper inšpekcijsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 0611-1501/2019/5 z dne 12. 9. 2019, zavrnilo, nato pa vložila še tožbo v upravnem sporu. Ker je Upravno sodišče s sodbo III U 254/2019-26 z dne 15. 7. 2021 njeno tožbo zavrnilo, je s tem dnem inšpekcija odločba postala pravnomočna.

3.Prvostopenjski organ navaja, da je kmetijski inšpektor dne 6. 9. 2021 opravil kontrolni inšpekcijski pregled na tožničinem kmetijskem zemljišču in ugotovil, da tožnica ukrepov, kot so ji bili odrejeni z inšpekcijsko odločbo, ni izvršila v celoti. Tožnica ni odstranila lesenega objekta, vključno s podložno betonsko ploščo in betonsko ploščo pred vhodom ter kmetijskega zemljišča v tem delu ni uporabljala v kmetijske namene. To pomeni, da ni izvršila 1. točke izreka inšpekcijske odločbe. S površine parcele je odstranila gradbeni les, kuhinjski štedilnik, kos strešne kritine, lesene železniške pragove, rezan les, železne palice in posteljno dno, medtem ko so na skrajnem zahodnem delu parcele še vedno odložene betonske plošče. To pomeni, da tožnica 2. točke izreka inšpekcijske odločbe ni izvršila v celoti. Ob ogledu je bil vzhodno od njive odložen kup organskih gnojil (gnoj oziroma kompost), pod PVC folijo pokrita neznana surovina (domnevno prav tako organsko gnojilo), ob meji s parc. št. 2034/7 k.o. ... pa postavljen lesen zaboj, obložen s pločevino in zaklenjen z obešanko. Tampon ob vhodu na parcelo je bil znotraj ograjenega dela odstranjen v celoti in teren zatravljen, teren zunaj te ograje pa je bil deloma ozelenjen, deloma še vedno neporasel z vidnim peščenim tamponom, kot tudi deloma neporasel zaradi ostankov dela skale po izravnavi terena in ni bil nasut z rodovitno zemljo. Tožnica je torej tudi 3. točko izreka inšpekcijske odločbe izvršila le delno.

4.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je bilo stanje na terenu ob inšpekcijskem ogledu fotografirano. Tožnica, ki ji je bila v postopku dana možnost izjave, je pojasnila, da je izvršila vse, kar je bilo od nje zahtevano z inšpekcijsko odločbo, razen odstranitve lope, pod PVC folijo pa je shranila organsko gnojilo. Povedala je, da je lopo postavila v dobri veri in na podlagi zahtevanih soglasij, tudi soglasja Občine Postojna, da objekt uporablja za hrambo orodja in kmetijske mehanizacije za obdelavo parcele, da zaradi nizkih osebnih dohodkov na parceli prideluje hrano in da objekt nujno potrebuje za namen shranjevanja pridelkov.

5.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je tožnico seznanil, da mora pravnomočno in izvršljivo inšpekcijsko odločbo izvršiti v celoti. Dokler ukrepi iz inšpekcijske odločbe ne bodo izvršeni, tudi inšpekcijski postopek ne bo ustavljen. Če pa tožnica inšpekcijske odločbe ne bo v celoti izvršila niti v dodatnem roku 60 dni, bo zoper njo uporabljen prisilni ukrep denarne kazni v znesku 250,00 EUR. Prvostopenjski organ utemeljuje, da se je za tako obliko izvršbe odločil po načelu ekonomičnosti, saj je izvršba s prisilitvijo za tožnico ugodnejša, kot pa izvršba po drugi osebi. Rok za izvršitev ukrepov inšpekcijske odločbe je po prepričanju prvostopenjskega organa ustrezen glede na obseg zahtevanih del in določen v času, ko je dela pred nastopom zimskega obdobja še mogoče izvesti.

6.Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, ki pa jo je drugostopenjski organ z odločbo, št. 0611-2874/2021/2 z dne 2. 11. 2021, zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve povzema vsebino izpodbijanega sklepa in ugotavlja, da je na podlagi inšpekcijske odločbe, ki je 17. 5. 2019 postala pravnomočna in izvršljiva, prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijani sklep, saj je kmetijski inšpektor ob ogledu tožničine parcele ugotovil, da ta odrejenih ukrepov ni izvršila v celoti. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice, da so naloženi ukrepi nepotrebni in nezakoniti ter da je imela za postavitev lope potrebna dovoljenja, pojasnjuje, da je o pravilnosti ukrepov, ki so bili izrečeni z inšpekcijsko odločbo, odločal tako pritožbeni organ kot tudi sodišče in da ti ugovori ne morejo biti predmet obravnave v izvršilnem postopku. Ne drži tožničina navedba, da naj bi sodišče v 21. točki obrazložitve sodbe III U 254/2019-26 z dne 15. 7. 2021 zapisalo, da gre pri tožničinem objektu za manjšo stvar, da do izvršbe verjetno ne bo prišlo ter da sodišče ni imelo možnosti odprave inšpekcijske odločbe. Tega sodišče v sodbi ni zapisalo, pač pa je zapisalo le, da bi lahko, kolikor bi tožnica odstranila betonsko ploščo in pridobila ustrezna soglasja za lopo, take okoliščine morebiti vplivale na postopek prisilne izvršitve odločbe, če bo do te prišlo, da pa ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločbe. Sodišče bi namreč odločbo z dne 17. 5. 2019 odpravilo, kolikor bi ugotovilo, da je nezakonita, ugotovilo pa je ravno nasprotno.

7.Drugostopenjski organ navaja, da je tožnica izpodbijani sklep prejela 25. 9. 2021, z njim pa ji je bil določen dodatni rok 60 dni za izvršitev obveznosti po inšpekcijski odločbi, ki je iztekel 24. 11. 2021. Vsaj do izdaje drugostopenjske odločbe z dne 2. 11. 2021 še niso nastopile zimske razmere, na katere se je sklicevala tožnica in je zato vsaj do tega dne imela možnost izvršiti odrejene ukrepe. Ne drži niti tožničina navedba, da izbrana oblika izvršbe ne upošteva načela ekonomičnosti, ker da so bili dosedanji postopki veliko dražji od same lope. Ekonomičnost izvršbe se namreč ne nanaša na stroške, ki jih ima tožnica v inšpekcijskem in izvršilnem postopku, ampak na stroške, potrebne za izvršitev odrejenih ukrepov. Tožnica lahko odrejene ukrepe izvrši v lastni režiji in se jo k temu prisili z denarno kaznijo, lahko pa bi ji bila odrejena tudi izvršba po drugih osebah, kar pa je zanjo gotovo dražji način izvršitve. V tem primeru bi namreč prvostopenjski organ angažiral ustrezne izvajalce, ki bi naložene ukrepe izvršili, stroške za njihove storitve pa bi morala povrniti tožnica.

8.Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da je nerazumljiva in nezakonita odredba, da mora zemljišče s parc. št. 2034/13 k.o. ... vzpostaviti v prejšnje stanje tako, da odstrani lopo in teren zasuje z rodovitno zemljo. Taka odredba je tudi v nasprotju z dejanskim stanjem in dogajanjem na zemljišču, ki meri 85 m2. Zemljišče je bilo ob izgradnji primarnega vodovoda degradirano, sama pa ga je na lastne stroške uredila kot manjšo zelenico, majhno njivico in lopo s površino 16 m2. Lesena lopa je bila postavljena v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), po kateri gre za enostaven objekt. Meni, da gre v konkretnem primeru za nerazumljiv in neživljenjski poseg birokracije, brez pregleda dejanskega stanja. Tudi inšpekcijski pregled ni odraz dejanskega stanja. Inšpekcija ni upoštevala njenih navedb in ni preverila stanja zemljišča. Po njenem mnenju gre za nepotrebno šikaniranje državljanke, ki si je z zemljiščem nekoliko izboljšala svoj socialni status upokojenke. Odreditev odstranitve lope in nasutje zemlje v zimskem času pa bi bilo za območje Postojne tudi nepremišljeno.

9.Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Sklicuje se na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe ter poudarja, da je bila inšpekcijska odločba že predmet presoje tako pri toženki, kot kasneje tudi v upravnem sporu. Upravno sodišče je v sodbi št. III U 254/2019-26 z dne 15. 7. 2021 presodilo, da je inšpekcijska odločba zakonita in zato te odločbe tožnica ne more več izpodbijati. V zvezi s tožbenimi navedbami, da jo toženka nepotrebno šikanira, pa te trditve zanika, saj je inšpekcijska odločba, s katero so ji bili naloženi inšpekcijski ukrepi, pravnomočna in izvršljiva.

10.Tožba ni utemeljena.

11.Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka ugotovila, da je inšpekcijska odločba, ki tožnici nalaga več ukrepov na kmetijskem zemljišču s parc. št. 2034/13 k.o. ..., pravnomočna in izvršljiva, da pa je tožnica ni izvršila v celoti in da se ji zato določa 60 dnevni rok za njeno izvršitev, sicer bo v nasprotnem primeru kot prisilno sredstvo za izvršitev uporabljena denarna kazen.

12.Odločba, izdana v upravnem postopku, se izvrši, ko postane izvršljiva (prvi odstavek 282. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUP). Če je izvršbo mogoče opraviti na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njima vendarle doseže namen izvršbe (prvi odstavek 285. člena ZUP). Izvršba se opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost, in sicer po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (prvi in drugi odstavek 286. člena ZUP). Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ (prvi odstavek 289. člena ZUP), ki s sklepom ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe (prvi odstavek 290. člena ZUP). Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).

13.Eden od načinov oprave izvršbe nedenarne obveznosti (torej tudi takih ukrepov, kot jih mora izvršiti tožnica) je izvršba s prisilitvijo (298. do 300. člen ZUP). Organ, ki opravlja izvršbo, prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (tudi) v primeru, če je dolžan ta kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo. Organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku; če stori zavezanec med tem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu organ določi nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek 298. člena ZUP).

14.Med strankama ni sporno, da je inšpekcijska odločba pravnomočna in izvršljiva, tožnica pa tudi ne oporeka ugotovitvi toženke, da ni v celoti izvršila ukrepov, ki so ji bili naloženi z inšpekcijsko odločbo in katerih ukrepov ni izvršila (kar vse je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, podrobneje pa opisano v 3. točki te obrazložitve).

15.Sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi (enako kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep) ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, pač pa ugovarja vsebini inšpekcijske odločbe. Pojasnjuje namreč, kako je uredila parcelo, razloge, zaradi katerih je postavila lopo, trdi pa tudi, da je ta postavljena v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov in da je zato legalna. Tožničine tožbene navedbe se torej ne nanašajo na izpodbijani sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba in je predmet odločanja v tem postopku, pač pa na inšpekcijsko odločbo. To pa so navedbe, ki presegajo okvir prvega odstavka 292. člena ZUP in zato niso pravno relevantne za odločitev v zadevi, medtem ko tožnica bistvenim dejstvom za presojo izpodbijanega sklepa (da je inšpekcijska odločba postala pravnomočna in izvršljiva ter da je ni izvršila v celoti) ne oporeka.

16.Trditev tožnice, da toženka ni preverila dejanskega stanja, ne drži. Iz podatkov upravnega spisa je namreč razvidno, da je kmetijski inšpektor dne 6. 9. 2021 opravil ogled tožničinega zemljišča in ugotovil, da je tožnica le delno izvršila inšpekcijsko odločbo. S svojimi ugotovitvami (zapisnikom) je tožnico seznanil in ji dal možnost, da se o tem izjavi, kar je tožnica tudi storila, njegovih ugotovitev o neizvršeni izvršljivi inšpekcijski odločbi pa ni prerekala, pač pa izpostavljala le prej pojasnjena vprašanja.

17.V zvezi s tožbenimi navedbami tožnice, da naj bi jo toženka šikanirala, pa sodišče pojasnjuje, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi toženko pri njenem odločanju vodili motivi v zvezi s tožnico izven sfere pravnega odločanja. Nenazadnje je tak tožničin očitek tudi sicer zgolj pavšalen in nekonkretiziran, do nekonkretiziranih navedb pa se sodišče ne more opredeljevati.

18.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je v zadevi odločilo, ne da bi razpisalo glavno obravnavo, saj za zadevo relevantno stanje (da je inšpekcijska odločba pravnomočna in izvršljiva in da tožnica s to odločbo izrečenih ukrepov ni izvršila v celoti) med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 290, 290/1, 292, 292/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.