Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Spor izvira iz posojilne pogodbe, s katero se je posojilojemalka (sedaj osebna dolžnica) zavezala, da bo prejeti znesek 7.311, 48 EUR in dogovorjene obresti vrnila v določenem roku. V zavarovanje je ustanovila hipoteko na nepremičnini, ki je bila takrat v njeni lasti. Osebna dolžnica zneska po pogodbi ni nikdar vrnila, s hipoteko obremenjena nepremičnina pa je kasneje prešla v last tožencev.

2.Tožnica je zato proti njim vložila hipotekarno tožbo. Toženci so (med drugim) uveljavljali ugovor zastaranja terjatve. Sporno je bilo, ali se kot realni dolžniki lahko uspešno sklicujejo na zastaranje, čeprav je bila zoper osebno dolžnico (po izteku zastaralnega roka za zavarovano terjatev) izdana pravnomočna zamudna sodba za plačilo sporne terjatve - glavnice po posojilni pogodbi, z že natečenimi in nadaljnjimi obrestmi.

3.Sodišče prve stopnje zahtevku po hipotekarni tožbi v celoti ugodilo. Zavrnilo je vse ugovore tožencev, vključno z ugovorom zastaranja, in se sklicevalo na pomen načela akcesornosti.

4.Sodišče druge stopnje je pritožbi prvih treh tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici priznalo le glavnico, ne pa tudi obresti. Pojasnilo je, da je sodba, izdana zoper osebno dolžnico, omejena s subjektivnimi mejami pravnomočnosti, zato se toženci na zastaranje lahko sklicujejo, in menilo, da je ugovor zastaranja utemeljen. Ob sklicevanju na 343. člen Obligacijskega zakonika (OZ) je presodilo, da se tožnica iz obremenjene nepremičnine lahko poplača le v višini glavnice.

5.Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

-Ali je lahko pravnomočna sodba o ugotovitvi terjatve glavnega dolžnika, ki je zavarovana s hipoteko, uporabljena kot dokazno sredstvo za dokaz višine zavarovane terjatve v postopku poplačila iz hipoteke proti hipotekarnemu dolžniku?

-Ali se zastaranje terjatve v razmerju do hipotekarnega dolžnika pretrga z vložitvijo tožbe za izterjavo terjatve od glavnega dolžnika na enak način kot vložitev tožbe pretrga zastaranje proti poroku?

-Ali tudi za terjatev proti hipotekarnemu dolžniku in poroku velja 10-letni zastaralni rok po pretrganju zastaranja zaradi vložitve tožbe in uspešno končanega postopka zoper glavnega dolžnika?

-Ali je 343. člen OZ treba razlagati na način, da omogoča poplačilo nezastaranih terjatev za obresti od zavarovane terjatve, glede katere je potekel čas zastaranja in ali v tem primeru določba 344. člena OZ, ki določa, da obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, nasprotuje določbi 343. člena OZ?

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 153, 154 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 343, 343/2, 347, 569 Zakon o pravdnem postopku (1977) - ZPP-77 - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.