Jedro

Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2018 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 15. 9. 2017 in dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 2. 2018, v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 15. 9. 2017 ter da se prvotožeči stranki prizna pravica do sorazmernega dela družinske pokojnine od 30. 9. 2017 dalje, drugotožeči stranki pa pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine od istega datuma dalje. Nadalje je odločilo, da prvotožeča in drugotožeča stranka sami krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo sta pritožbo vložila prvo in drugotožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajata, da ima prvotožeča stranka pravico do družinske pokojnine do svojega 26. leta starosti, saj je v tem času nepreskrbljena in se redno šola. Tudi drugotožeča stranka ima pravico do vdovske pokojnine, saj skrbi in preživlja otroka (prvotožečo stranko) do njegovega 26. leta starosti. Drugotožeča stranka ima pravico do vdovske pokojnine tudi iz razloga, ker je nezmožna za delo in brezposelna oseba iz zdravstvenih razlogov, pri čemer je to njena samostojna pravica. Obe tožeči stranki sta že na dan 30. 9. 2016 in dalje za priznanje pravice izpolnjevali vse z zakonom določene pogoje. Prvotožeča stranka se je v letu 2016, torej tudi na dan 30. 9. 2016 redno šolala, kar je v sporu tudi dokazala. Šlo je za šolanje na šoli A. Redno se je šolala tudi na šoli B. v Republiki Avstriji. V letih 2017, 2018 in 2019 se je prvotožeča stranka šolala na šoli C. v Sarajevu. To pa pomeni, da prvotožeča stranka v Avstriji ni redno delala, temveč se je tam šolala. Razlogi v sodbi so med seboj protispisni in kontradiktorni, kar vse predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba namreč vsebuje bistvene razloge in se jo tako tudi da preizkusiti. Prav tako v zadevi ni podana protispisnost. V sodbi glede odločilnih dejstev ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 2. 2018, s katero je bilo pritožbi drugotožeče stranke delno ugodeno in je bila prvostopenjska odločba št. ... z dne 15. 9. 2017 spremenjena tako, da prvi odstavek glasi, da drugotožeči stranki preneha pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine s 30. 9. 2017. Sodišče je nadalje presojalo tudi drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2018, s katero je tožena stranka pritožbi prvotožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 15. 9. 2017 delno ugodila in izpodbijano prvostopenjsko odločbo spremenila tako, da prvi odstavek glasi, da družinskemu članu (prvotožeči stranki) preneha pravica do sorazmernega dela družinske pokojnine s 30. 9. 2017. 7. V zadevi je sporno, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da ima prvotožeča stranka še nadalje pravico do sorazmernega dela družinske pokojnine tudi po 30. 9. 2017 dalje. Prav tako je odprto vprašanje, ali ima drugotožeča stranka od istega dne dalje pravico do sorazmernega dela vdovske pokojnine.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila drugotožeči stranki priznana pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine po dne 17. 7. 1996 umrlemu D.D. in sicer za čas od 1. 12. 2012 dalje. Prvotožeči stranki pa je bila od istega datuma dalje priznana pravica do sorazmernega dela družinske pokojnine. Z izpodbijanima dokončnima odločbama je bilo odločeno, da tako prvotožeči stranki kot drugotožeči stranki preneha pravica do sorazmernega dela vdovske oziroma družinske pokojnine s 30. 9. 2017. Razlog za prenehanje naj bi bila ugotovitev tožene stranke, da prvotožeča stranka ni predložila dokazil o rednem šolanju in sicer za obdobje po 1. 10. 2017 dalje, kar pomeni, da se ni redno šolala.

9. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v prvem odstavku 57. člena določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Po prvem odstavku 53. člena ZPIZ-2 pa lahko vdovsko pokojnino uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja.

10. Sodišče prve stopnje je razčiščevalo vprašanje, ali se je prvotožeča stranka tudi v času po 1. 10. 2017 dalje redno šolala. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da se je prvotožeča stranka šolala tudi v obdobju po 1. 10. 2017 (v šolskem letu 2017/2018 ter 2018/2019). Nadalje je ugotovilo, da je bila prvotožeča stranka v obdobju po 1. 10. 2017 dalje vključena v zavarovanje v Republiki Avstriji. V tem primeru je torej prišlo do konkurence med statusom rednega študenta in pa statusom zavarovane osebe, ki je v obvezno zavarovanje vključena kot delavec v Avstriji. Iz obrazca E205/AT z dne 1. 5. 2019 (priloga B/6 sodnega spisa) namreč izhaja, da je bila prvotožeča stranka v času od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017 in v času od 1. 10. 2017 pa do 30. 11. 2018 v obvezno zavarovanje v Avstriji vključena kot delavec (skupaj 15 mesecev), kar pomeni, da se ni redno šolala.

11. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je v takem primeru potrebno uporabiti prvi odstavek 116. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V šestem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.

12. Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.

13. Drugotožeča stranka tudi ni izpolnila z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do samostojne vdovske pokojnine, niti po določbah ZPIZ-2 niti po določbah ZPIZ-1. Tako bi za nastop čakalne dobe po določbah ZPIZ-2 morala dopolniti 50 let in 6 mesecev, dopolnila pa je le 49 let. Po določbi 110. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)3 v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZPIZ-2 pa bi morala do 31. 12. 2012 dopolniti 48 let starosti, da bi nastopila čakalno dobo, dopolnila pa je le 44 let, kar pomeni, da drugotožeča stranka niti po določbah ZPIZ-1 niti po določbah ZPIZ-2 po odpadu družinskega člana, ki je bil upravičen do sorazmernega dela družinske pokojnine, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do samostojne vdovske pokojnine. V zvezi s sklicevanjem drugotožeče stranke na zdravstveno stanje in sicer, da naj bi bila nezmožna za delo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem primeru za pritožbeno novoto, ki jo sodišče skladno s 337. členom ZPP ni smelo upoštevati. Omenjeno tudi ni bilo predmet odločanja v upravnem postopku, ki ga je vodila tožena stranka.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.