Jedro

Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oz. izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, pravnega interesa za pritožbo nima. Dedinja za obravnavano pritožbo nima pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z vsebinsko odločitvijo v tej zadevi ne more več izboljšati, saj vprašanje, kdo naj bi bili dediči po zapustnikovem pokojnem bratu, ne posega v njen dedni položaj in dedni delež.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dodatna zapuščina po pok. A. A. obstoji iz vseh avtorskih in sorodnih pravic, razen pravice skesanja, in zapuščino na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju dodelilo dedičem B. B. do 1/4 in C. C. do 1/4, D. D. do 1/16 in E. E. do 1/16, F. F. do 1/16, G. G. do 1/32, H. H. do 1/32, I. I. do 1/16, J. J. do 1/16 ter K. K. do 1/8.

2.Dedinja K. K. vlaga zoper navedeni sklep laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Meni, da so nekatera imena dedičev napačna. B. B. in C. C. nista otroka zapustnika, temveč zapustnikove žene L. L. Zapustnik je imel sina M. M., ki je umrl pred zapustnikom. Njegova žena je bila N. N., ki ji pripadajo avtorske pravice. I. I. in J. J. nista pritožničina bratranca oziroma zapustnikova nečaka, saj zanju ni nikoli slišala. Otroci zapustnikovega brata W. W. so namreč O. O., P. P., R. R. in S., katere priimka ne ve. Med zapustnikovimi dediči manjkajo po pokojnem zapustnikovem bratu T. T . sin U. U. iz drugega zakona ter sin D. D. in hčerka E. E. iz tretjega zakona. Predlaga popravo sklepa.

3.Na pritožbo ostali dediči niso odgovorili.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Pravna podlaga izpodbijanega sklepa je določba 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.¹ Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v izpodbijanem sklepu prišlo do očitne pisne napake pri besednem zapisu/opisu dednega deleža pritožnice (pravilno osmine in ne šestnajstine), ki jo bo lahko sodišče prve stopnje odpravilo na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi 163. člena ZD).

6.V konkretnem primeru je bil pravnomočni sklep o dedovanju izdan dne 10. 3. 2020 (list. št. 56 v spisu). Iz njega (kot tudi iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa) je razvidno, da so bili za dediče zapustnika in s tem njegovega tedaj znanega premoženja (neizplačana pokojnina), ki ni bilo zajeto z oporočnim dedovanjem, na podlagi zakona razglašeni: - zapustnikova vdova L. L. (z deležem do 1/2), - po pokojnem zapustnikovem bratu T. T.: nečak D. D. (z deležem do 1/16) in E. E. (z deležem do 1/16);² - po pokojni sestri V. V.: nečak F. F. (z deležem do 1/16) in po pokojni nečakinji Z. Z. zapustnikova pranečaka G. G. (z deležem do 1/32) in H. H. (do 1/32); - po pokojnem bratu W. W.: zapustnikova nečaka I. I. (do 1/16) in J. J. (do 1/16); - po pokojni sestri Y. Y. zapustnikova nečakinja K. K. (do 1/8). Zapustnikova žena na eni strani in potomci zapustnikovih bratov in sester na drugi strani so dedovali vsak polovico.³

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naknadno najdeno premoženje dodelilo dedičem na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju.⁴ Pritožnici je bila, enako kot s sklepom o dedovanju, dodeljena 1/8 dodatne zapuščine po pokojnem A. A.

8.V skladu s tretjim odstavkom 343. člena ZPP se šteje pritožba za nedovoljeno, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica za pritožbeno navajanje, da so posamezni dediči zapustnikovih bratov T. T. in W. W., torej zapustnikovi nečaki, napačno navedeni, nima pravnega interesa, saj tudi, če bi njene navedbe držale, s to opustitvijo ne bi bilo v ničemer poseženo v njene pravice oziroma interese. Pritožnica v vsakem primeru deduje po zapustniku 1/8 dodatne zapuščine, kolikor je znašal njen dedni delež v sklepu o dedovanju. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oz. izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, pravnega interesa za pritožbo nima. Dedinja za obravnavano pritožbo nima pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z vsebinsko odločitvijo v tej zadevi ne more več izboljšati, saj vprašanje, kdo naj bi bili dediči po zapustnikovem pokojnem bratu, ne posega v njen dedni položaj in dedni delež. Pri tem pritožnica tudi ne zatrjuje, da nastopa kot pooblaščenec (oziroma v imenu) domnevno neupoštevnih dedičev. V kolikor je bil kakšen dedič res prezrt oziroma določen dedič napačno ugotovljen kot dedič po zapustniku (že s sklepom o dedovanju in z izpodbijanim sklepom), je dolžan sam uveljavljati svoje pravice do zapuščine, nima pa za kaj takega pravno priznanega interesa pritožnica.

9.Ker ima pritožnica lahko pravni interes izpodbijati pritožbo le v svojem imenu in v svojo korist, ne pa v korist potencialnih dedičev, je bilo treba njeno pritožbo zavreči kot nedovoljeno (3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), in je pritožbeno sodišče vsebinsko ni obravnavalo.

-------------------------------

1Sodišče ne pridobiva novih dednih izjav, niti ne upošteva spremenjenih.

2Nečak U. U. se je pred izdajo sklepa o dedovanju odpovedal dedovanju po zapustniku - stricu. Pri izjavi o odpovedi dediščini pa se šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič. Takšna izjava učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja

3Kot je razvidno iz podatkov spisa, je zapustnik imel sina, ki je umrl pred zapustnikom (in sicer leta 1986), potomcev pa ni imel. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju glede tedanjega zapustnikovega premoženja, ki se je dedovalo na podlagi zakona, za dediče proglasilo zapustnikovo zakonsko ženo in potomce pokojnih zapustnikovih staršev, in sicer zapustnikova pokojna brata in sestri oziroma njihove potomce, torej zapustnikove nečake oz. pranečake, v skladu s 14. in 15. členom ZD, ki urejata dedovanje zapuščine zapustnika na podlagi drugega dednega reda. Če zapustnik ob smrti nima potomca in tudi ta ni zapustil svojih potomcev (otrok), potem zapustnikovo premoženje dedujejo njegovi starši in njegov zakonec, pri čemer v primeru smrti staršev dedujejo njun del njuni otroci (zapustnikovi bratje in sestre), v primeru njihove smrti pa njihovi potomci (zapustnikovi nečaki in nečakinje).

4Čeprav sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (ki se od prejšnjega sklepa o dedovanju razlikuje v tem, da dedujeta pozneje najdeno zapustnikovo premoženje B. B. in C. C., vsak 1/4, in ne L. A. 1/2), izrecno ni pojasnilo, zakaj glede naknadno najdenega zapustnikovega premoženja dedujeta (med drugimi) prav B. B. in C. C., pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila zapustnikova žena L. L. v času izdaje predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju z dne 9. 4. 2025 že pokojna, saj je umrla 18. 7. 2023. Po podatkih spisa pa je razbrati, da sta njena dediča njena otroka B. B. in C. C. Po smrti prvotnega dediča na njegovo mesto vstopita njegova dediča. V dodatnem sklepu sta tako pravilno zajeta dediča po pozneje umrli dedinji. Na podlagi zakona dedujejo po pokojni dedinji njeni dediči (10. člen ZD).