Jedro

Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost. Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo odvetnico denarno kaznijo v višini 150,00 EUR.

2. Zoper odločitev se je pravočasno pritožila odvetnica iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi poudarja, da so njene navedbe kritične in ostre, nikakor pa ne žaljive, niti ni bil njen namen, da bi izkazovala žaljivost ter prezir do sodišča. Pritožnica se zaveda, da se je preveč čustveno odzvala, vendar pa čustven odziv nikakor ni žaljiv, še manj je imela pritožnica namen odrekati sodišču spoštovanje, ugled in avtoriteto ter mu zmanjševati strokovne kompetence. Sodišče prve stopnje bi moralo skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave RS, ki je nujna za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Pritožnica obširno navaja svoj pogled na odločanje sodišča ter pojasnjuje nežaljivosti svojih navedb v vlogi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP sodišče kaznuje po določbah 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Namen navedene zakonske določbe je varstvo avtoritete sodstva, natančneje varstvo cilja, da mora javnost sodišče spoštovati in jim zaupati, da sodišča lahko uresničijo svojo funkcijo (1), zlasti v trenutnem obdobju, ko je raven odnosa do sodstva v Sloveniji na najnižji ravni. Žalitev sodišča je podana, če so izjave storilca takšne, da ogrožajo ugled in spodkopavajo avtoriteto sodišča. Kritiko sodne odločbe ali ravnanje sodišča je namreč vedno mogoče podati na način, ki hkrati ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva.

6. Pritožnica trdi, da pri spornih izjavah, ki jih je zapisala v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo ter v predlogu za izdajo nove začasne odredbe brez naroka, in sicer: „sodišče je poklonilo vero (?!) toženki in izdalo začasno odredbo ali pa za vsak primer nič, … 1 % resničnosti zgodbe zaradi lastne zaščite izdalo začasno odredbo, ki v praksi prepoveduje sinu stik z otrokom“; „ … je birokratska izdaja sklepa začasne odredbe žalostna posledica ujetosti sodišč, ki zaradi lastne varnosti, zaščite ravnajo kot v konkretnem primeru“; „ … mar je res treba vsemu slediti pod pojmom zaščititi „korist otroka“, ali gre (pri konkretnem primeru) tukaj v resnici za zaščito sodišča?“, ne gre za žalitev. Po oceni pritožbenega sodišča temu ni mogoče pritrditi. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva, saj sodstvu pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost. Pritožnica v pritožbi poskuša zmanjšati slabšalni pomen trditve o birokratski izdaji sklepa, vendar neuspešno. Citirani sporni zapisi tudi niso v nikakršni povezavi z obrambo pravic stranke v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne pripomorejo, saj je pritožnica, izven navedenih izjav, jasno in argumentirano podalo kritiko konkretne sodne odločbe. Tudi uporaba trših, ostrih besed, kot jih ponuja pritožnica, nimajo nobene povezave z učinkovitejšo zaščito.

7. Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pritožnica se zaveda, da je bil njen čustven odziv nepotreben, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je z zapisanim presegla dopustno izvrševanje pravice ter da so izjave objektivno žaljive.

8. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je žaljivo in omalovažujoče izjavljanje o delu sodišča tudi v nasprotju s pravili in etičnimi standardi, ki so uveljavljani v avtonomnih pravilih Odvetniške zbornice. Odvetnik je namreč pravni strokovnjak, ki ima kot del pravosodja odgovornost, da pripomore k ohranitvi ugleda sodišč in zaupanja v njihovo delo. Ta okoliščina zato utemeljuje strožji pristop do nedopustnih izjav odvetnikov, kot do izjav drugih udeležencev postopka. Tako 77.a člen statuta Odvetniške zbornice kot eno izmed kršitev odvetniške dolžnosti v sedmi točki navaja neprimerno in žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju odvetniškega poklica. Kodeks odvetniške etike pa v 18. členu določa, da naj odvetnik pri svojem odvetniškem delu varuje ugled sodišč, zato naj ne daje žaljivih in omalovažujočih izjav o delu in odločitvah sodišča. 9. Pritožnica v pritožbi ne oporeka višini izrečene kazni. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Galič, A. Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Prva knjiga, Ljubljana GV Založba, 2005