Jedro

ZPP kot obnovitveni razlog ureja primer, ko je bila opravljena osebna vročitev prve vloge v postopku po 141.čl. istega zakona, takšen način vročanja pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Zakon uporablja pojem "stranke", ki je v smislu 1.odst.76.čl. ZPP lahko fizična ali pravna oseba. Glede na to, da se citirano besedilo 3.točke 1.odst. 394.čl. ZPP sklicuje na 141.čl. ZPP, s katerim je urejeno vročanje s fikcijo vročitve tako za fizične kot za pravne osebe, ni pravilno sklepanje, da navedene določbe ni mogoče uporabiti za pravno osebo.

Izrek

Pritožbi prvega dolžnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. točki izreka razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem delu se pritožba prvega dolžnika zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opr. št. Ig 2002/02733 z dne

13.11.2001, za drugega dolžnika V.V. in tretjo dolžnico M.M. (1. točka izreka), za prvega dolžnika AA pa je navedeni predlog zavrnilo (2. točka izreka) in zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (3. točka izreka).

Proti 2. in 3. točki izreka tega sklepa je prvi dolžnik pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Glede odločitve sodišča o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti (2. točka izreka) je navedel, da bi bila vročitev po določbah 1. do 3. odst. 141. člena ZPP mogoča le, če bi bilo nesporno izkazano, da vročitev sodnega pisanja ni bila mogoča. To pomeni, da bi bilo potrebo pisanje najprej vrniti sodišču, nato pa bi se lahko vročitev opravila ponovno v skladu z omenjenimi določbami. V spisu tudi ni listinsko izkazano, da je bilo prvemu dolžniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, saj se to obvestilo nahaja v spisu, namesto, da bi bilo odtrgano in puščeno v predalčniku. Na omenjenem obvestilu ni navedeno, kje je bilo obvestilo puščeno, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati tako kot pri drugih dveh dolžnikih. Glede zavrnitve predloga za obnovo postopka (3. točka izreka) pa pritožnik navaja, da se sodišče sploh ni opredelilo do obnovitvenega razloga iz 2. točke

394. člena ZPP, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. V zvezi z obnovitvenim razlogom iz 3. točke navedenega člena pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče ni ugotavljalo, ali je bil zakoniti zastopnik dolžnika resnično neprekinjeno odsoten več kot tri mesece. Res je sicer, da pravna oseba ne more biti odsotna več kot 3 mesece, vendar pa ima zakonitega zastopnika, za katerega navedeni obnovitveni razlog pride v poštev.

Vloge z dne 12.11.2004, s katero je prvi dolžnik dopolnil svojo pritožbo, pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker ni bila vložena v roku, v katerem je dopustno vložiti pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnikova trditev, da je odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi nazakonita in da zaradi nepravilnosti pri vročitvi učinek pravnomočnosti sklepa o izvršbi še ni nastopil, je neutemeljena. Ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da bi sodišče predmetni sklep o izvršbi lahko vročilo po določbah 141. člena ZPP le, če bi bilo pisanje, za katerega je predpisana osebna vročitev, pa ga ni bilo mogoče vročiti osebno stranki v skladu z določbami 142. člena ZPP, najprej vrnjeno sodišču in nato poslano ponovno. V skladu s 1. odst. in 4. odst. 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč takšno pisanje, kadar gre (tako kot v konkretnem primeru) za vročitev po pošti, vrne pošti naslovnikovega prebivališča oziroma sedeža, naslovniku pa se na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu bivališča oziroma naslovu, ki je naveden v registru, pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje vrniti. Če naslovnik ne dvigne pisanja v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo, na kar ga je potrebno posebej opozoriti (prim. 2. odst. 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožnik prav tako neutemeljeno navaja, da mu v predmetni zadevi ni bilo puščeno obvestilo, naj določen dan počaka na sedežu družbe, ker naj bi se to obvestilo, namesto, da bi bilo odtrgano in puščeno prvemu dolžniku, nahajalo v spisu. Iz povratnice, pripete k l. št. 9, je namreč razvidno, da je bilo prvemu dolžniku puščeno tako obvestilo, naj bo dne 5.4.2003 med 10 in 12 uro na sedežu družbe, da mu bo mogoče vročiti sodno pisanje (prim. 3. odst. 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot tudi obvestilo po 1. odst. 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V spisu se namreč nahaja zgolj drug izvod istega obvestila, saj sta vsaki vročilnici vedno pripeta dva izvoda istega obvestila, od katerih vročevalec enega odreže in pusti naslovniku, drugi pa se vrne sodišču, ki je odredilo vročitev. Iz omenjenih obvestil pa je nadalje razvidno, da jih je vročevalec izpolnil v skladu z določbami ZPP (prim. 1. odst. 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je na puščenih obvestilih označil, kje se nahaja sodno pisanje, rok, v katerem ga ga je treba dvigniti, dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, vzrok za takšno ravnanje in se podpisal ter naslovnika opozoril na pravne posledice, če pisanja v predpisanem roku ne bo dvignil. ZPP namreč ne predvideva, da bi moral vročevalec izrecno navesti, kje je pustil obvestilo (prim. 141. in

142. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Da je bilo obvestilo o prispelem pismu pravilno puščeno na naslovu, ki je naveden v registru (prim. 4. odst. 141. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pa je (kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje) razvidno iz povratnice, pripete k l. št. 9 v spisu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi za prvega dolžnika pravilna, v posledici česar potrdilo o pravnomočnosti tega sklepa ni bilo izdano neutemeljeno.

V zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o predlogu za obnovo postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik neutemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. O tem obnovitvenem razlogu se je namreč sodišče prve stopnje izjasnilo že v okviru obravnavanja predloga prvega dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ko je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi prvemu dolžniku pravilno vročen. Upoštevaje že navedene zaključke namreč ni mogoče trditi, da prvemu dolžniku z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (prim. 2. točko 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da pritožnik utemeljeno zatrjuje, da so razlogi, s katerimi svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka (3. točka izreka) utemeljuje sodišče prve stopnje, napačni, saj ni mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da za pravne osebe dokazovanje neprekinjene odsotnosti a priori ne pride v poštev. 3.tč. 1.odst. 394.čl. ZPP kot obnovitveni razlog ureja primer, ko je bila opravljena osebna vročitev prve vloge v postopku po 141.čl. istega zakona, takšen način vročanja pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece. Zakon uporablja pojem "stranke", ki je v smislu

1.odst.76.čl. ZPP lahko fizična ali pravna oseba. Glede na to, da se citirano besedilo 3.točke 1.odst. 394.čl. ZPP sklicuje na 141.čl. ZPP, s katerim je urejeno vročanje s fikcijo vročitve tako za fizične kot za pravne osebe, ni pravilno sklepanje, da navedene določbe ni mogoče uporabiti za pravno osebo.

Dejanska podlaga navedenega obnovitvenega razloga je torej nepretrgana odsotnost stranke v trajanju več kot tri mesece. Gre torej za okoliščino, ki je podana v daljšem trajanju, kot znaša objektivni rok za uveljavljanje vrnitve v prejšnje stanje (3.odst. 117.čl. ZPP). Pojem odsotnosti stranke je potrebno razumeti kot dejstvo, da se stranka objektivno ne nahaja na mestu, na katerem se v skladu z določbami ZPP opravlja vročitev. Ta okoliščina pa je kot obnovitveni razlog relevantna samo v primeru, ko gre za vročanje prve vloge v postopku. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je torej priznan privilegij, da s predlogom za obnovo kot izrednim pravnim sredstvom lahko prepreči učinkovanje pravnomočne odločbe, do katere je prišlo v posledici fikcije vročitve v smislu 141.čl. ZPP. Za utemeljitev predloga zadostuje že izkaz objektivnega dejstva strankine odsotnosti in niti ni relevantno ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Navedena določba tako omiljuje trdoto učinkov vročanja po 141. čl. ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki. Tudi ob upoštevanju navedenega ni pravilno sklepanje, da je uveljavljanje navedenega obnovitvenega razloga pridržano zgolj za fizično osebo kot stranko, oziroma da je za pravno osebo apriori izključeno. Za takšno stališče, ki bi torej pravni osebi izključevala navedeno možnost omilitve učinkovanja trdote vročanja s fikcijo vročitve, ni najti opore v citiranih določbah ZPP. Seveda pa je pri tem potrebno odgovoriti na vprašanje kdaj je pri gospodarski družbi kot pravni osebi mogoče govoriti o odsotnosti v predvidenem časovnem trajanju. Gospodarska družba je samostojen pravni subjekt, ki je ločen od družbenikov, ustanovljen z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti (1.odst.1.čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD).

Gospodarska družba sicer pridobi poslovno sposobnost z vpisom v sodni register, v katerega se vpiše tudi sedež družbe, na katerega je vezano vročanje v smislu 4.odst. 141. čl. ZPP. Kot sedež pa je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost ali kraj, kjer se pretežno vodijo njeni posli (30.čl. ZGD). V primeru, da družba te funkcije na svojem sedežu ne izvršuje, niso izključene možnosti, da bi bilo šteti, da gre za njeno odsotnost v smislu obravnavane 3.tč

1.odst. 394.čl. ZPP. Zlasti bi to prišlo v poštev v primeru majhnih enoosebnih družb ali družb z enim samim zaposlenim delavcem. Za družbo, kateri je v takih okoliščinah vročena prva vloga v postopku, je torej potrebno šteti, da gre za odsotnost stranke v smislu citirane določbe, s čimer ji je omogočeno izpodbijanje učinkov odločbe sodišča, izdane v posledici vročitve po 4.odst.141.čl. in

5.odst. 142.čl. ZPP. Samo na ta način je družbi kot stranki zagotovljen enak pravni položaj kot v primeru, kadar kot stranka nastopa fizična oseba in ji je s tem zagotovljeno načelo enakega varstva pravic (22.čl. Ustave). Vendar odsotnosti družbe v navedenem smislu ni mogoče enačiti z odsotnostjo zakonitega zastopnika, saj pravilnost vročanja sodnih pisanj ni pogojevana z vročanjem zakonitemu zastopniku (1.odst. 133.čl. ZPP). Ta okoliščina bi bila relevantna zgolj v primeru, da gre pri tem za edino osebo v družbi, preko katere družba zagotavlja opravljanje svoje dejavnosti.

Iz navedenih razlogov se izkaže kot materialnopravno zmotna odločitev sodišča, s katero je zavrglo predlog za obnovo postopka pritožnika.

Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča pa prvostopno sodišče ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, v posledici česar je podan razveljavitveni razlog iz 3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ, zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka.

Materialnopravno zmotno pa je tudi utemeljevanje izpodbijanega sklepa s sklicevanjem na določbi 10. in 63.čl. ZIZ. V konkretnem primeru namreč gre ravno za situacijo, ki jo ureja 63.čl. ZIZ, v kateri je zahteva za obnovo izrecno dopustna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prvega dolžnika v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijanega sklepa, ugodilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prim. 355. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi navedb prvega dolžnika ugotoviti, ali je glede na gornja izhodišča uspel dokazati obstoj predpostavk uveljavljanega obnovitvenega razloga. Ker je v ostalem delu pritožba neutemeljena, je pritožbeno sodišče izpobijani sklep v 2. točki izreka potrdilo, saj v tem delu pri uradnem preizkusu (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).