Jedro

Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi. Zagovornik v svoji zahtevi sicer uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 10. točke I. odstavka 371. člena ZKP, vendar pa v razlogih (obrazložitvi) zahteve ni pojasnil, na kakšen način naj bi bil prekršen 385. člen ZKP, ki določa, da se, če je podana pritožba samo v korist obtoženca, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. D.R. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo TS v K., enote v P., z dne 3.5.1994, je bil obs. D.R. spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po III.in I.odstavku 251.člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (KZ RS/1977). Po čl.52 Kazenskega zakona SFRJ (KZ SFRJ/1976) mu je bila izrečena pogojna obsodba, v njej pa po III.odstavku 251.člena KZ RS/1977 določena kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. Višje sodišče v K. je s sodbo, z dne 3.8.1994, deloma ugodilo pritožbi javnega tožilca in je obsojencu izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo 1 leta. V ostalem delu pa je pritožbo javnega tožilca, v celoti pa pritožbo obsojenčevega zagovornika, zavrnilo kot neutemeljeni in je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Dne 5.1.1995 je zagovornik obsojenca, odvetnik N.K. iz I., vložil zahtevo za varstvo zakonitosti,v kateri je uvodoma navedel, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zlasti pa iz razlogov iz 10.točke I.odstavka 371.člena ter II.odstavka 371.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V zahtevi je navedel, da sodišče ni ugodilo nobenemu od številnih dokaznih predlogov obrambe. Ni zaslišalo policistov in obsojenčevega očeta, ni pribavilo fotografij kraja prometne nezgode, zavrnilo pa je tudi predlog, da se opravi rekonstrukcija prometne nezgode. Po mnenju zagovornika v razlogih sodbe tudi ni obrazloženo, zakaj sodišče ni verjelo izpovedbi obsojenčevega sopotnika, v razlogih sodbe pa tudi ni odgovorilo na pripombe obrambe o mnenju izvedenca prometne stroke. Zagovornik je predlagal, da VS RS sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določilu I.odstavka 424.člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi.

Zagovornik v svoji zahtevi sicer uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 10.točke I.odstavka 371.člena ZKP, vendar pa v razlogih (obrazložitvi) zahteve ni pojasnil, na kakšen način naj bi bil prekršen 385.člen ZKP, ki določa, da se, če je podana pritožba samo v korist obtoženca, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.

Sicer pa ta kršitev ni podana, saj je pritožbeno sodišče odločilo, da se obsojencu izreče tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, s tem, ko je deloma ugodilo pritožbi javnega tožilca.

Iz vsebine zahteve zagovornika pa izhaja, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11.točke I.odstavka 371.člena ZKP, ker naj bi bila po stališču zagovornika sodba sodišča prve stopnje brez razlogov o odločilnih dejstvih. Vendar tudi ta kršitev zakona o kazenskem postopku ni podana. V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje je podrobno obrazloženo, zakaj sodišče ni ugodilo dokaznim predlogom obrambe, da se kot priči zaslišita policista, ki sta opravila ogled kraja prometne nezgode, in da se kot priča zasliši obsojenčev oče, ki prometne nezgode niti ni videl. Zatrjevanje v zahtevi, da sodišče prve stopnje ni pribavilo fotografij kraja prometne nezgode, pa je povsem v nasprotju s podatki spisa, saj so fotografije v spisu, sodišče prve stopnje pa jih je na glavni obravnavi dne 3.5.1994 tudi vpogledalo (list.št.42). Dokaz, da se opravi rekonstrukcija prometne nezgode, pa je zagovornik predlagal šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi pri tem navedel, na kakšen način naj bi izvedba tega dokaza prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče pa je v razlogih sodbe, s katero je pritožbo zagovornika zavrnilo, obrazložilo, da na podlagi zbranega dokaznega gradiva,ki ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ni nobene potrebe za izvedbo dokazov, ki jih je zagovornik predlagal. Tudi niso utemeljene trditve zagovornika, da v razlogih sodbe sodišča prve stopnje ni obrazloženo, zakaj sodišče ni verjelo zagovoru obsojenca in izpovedbi njegovega sopotnika B.B. Sodišče prve stopnje je ocenilo vse zbrane dokaze, v razlogih sodbe pa je tudi pojasnilo, zakaj zagovoru obsojenca in izpovedbi njegovega sopotnika ni verjelo (stran 4 in 5 sodbe sodišča prve stopnje).

Glede na navedeno se torej pokaže, da uveljavljane kršitve zakona o kazenskem postopku niso podane. Zato je VS RS zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425.člen ZKP).