Jedro

Obsojenemu je bila izrečena kazen šest mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki pa mu jo je sodišče nadomestilo s 360 urami dela v splošno korist, ki bi jo moral obsojeni opraviti v roku enega leta od izvršljivosti sodbe. Obsojeni je bil s sodbo izrecno opozorjen, da lahko sodišče v primeru, da ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojeni ni pričel opravljati dela v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba obsojenega E. R. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se obsojenemu E. R. na podlagi sodbe I K 19062/2016 z dne 20. 5. 2016, zaradi v celoti neopravljenega dela v splošno korist, izvrši kazen šest mesecev zapora.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojeni zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno odločilo, da se obsojenemu glede na to, da dela v splošno korist ni opravil niti deloma, kazen zapora v trajanju šestih mesecev izvrši v celoti.

5. Obsojenemu je bila namreč s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 19062/2016 dne 20. 5. 2016 izrečena kazen šest mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja poskusa velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki pa mu jo je sodišče nadomestilo s 360 urami dela v splošno korist, ki bi jo moral obsojeni opraviti v roku enega leta od izvršljivosti sodbe. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 16. 6. 2016. Obsojeni je bil z navedeno sodbo izrecno opozorjen, da lahko sodišče v primeru, da ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obsojeni vse do dne 6. 2. 2017 ni pričel opravljati dela v splošno korist, saj se od navedenega datuma nahaja na prestajanju zaporne kazni v zadevi I K 22102/2016, po kateri je predviden odpust iz prestajanja kazni dne 4. 6. 2018. 6. Glede na navedeno, in ker mora obsojeni še dokončati delo v splošno korist po kazenski zadevi I K 16932/2015, ki ga je prekinil zaradi nastopa zaporne kazni dne 6. 2. 2017, niti objektivno ni mogoče pričakovati, da bi lahko obsojeni naloženo mu delo v splošno korist po obravnavani zadevi opravil v zakonsko določenem roku, tudi če bi se upoštevala dveletna maksimalna doba, v kateri bi lahko obsojeni opravil naloženo delo v splošno korist, saj se bo ta rok iztekel 16. 6. 2018. 7. Vse navedeno pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, zato pritožba, ki skuša prepričati, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem zagrešilo tudi procesne napake, ne more biti uspešna. Pritožnik namreč zmotno meni, da je za odločitev iz napadenega sklepa potrebno opraviti narok, zato so tudi njegove pritožbene navedbe o kršitvi pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja, neutemeljene. Prav tako je sodišče prve stopnje ustrezno utemeljilo v napadenem sklepu glede na trajanje zaporne kazni, ki jo sedaj obsojeni prestaja, da dela v splošno korist v zakonsko določenem roku ne bi mogel opraviti. Niti okoliščina, na katero opozarja obsojeni, da sta mu kazni dva meseca zapora izrečeni po različnih sodbah, bili združeni, kar je sodišče prve stopnje prezrlo, ne narekuje drugačne odločitve kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje.

8. Ker obsojeni ni opravil dela v splošno korist, tega pa glede na to, da se nahaja na prestajanju kazni, več ne more opraviti niti v dvoletnem roku za opravo dela v splošno korist, je sodišče prve stopnje v skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 pravilno odločilo, ko je odločilo, da se zaradi v celoti neopravljenega dela v splošno korist, kazen šest mesecev zapora izvrši. 9. S tem je sklep utemeljen.

10. Pritožbeno sodišče je obsojenega, ob upoštevanju njegovih materialnih razmer in dejstva, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni, oprostilo plačila sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).