Jedro

Kadar je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej dolžnik pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti, lahko dolžnik z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. To, da je upnik v predlogu za izvršbo predmet dolžnikove obveznosti izbral (kar je moral storiti), ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, niti da je obveznost postala enostavna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnici naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da montira prejšnjo ključavnico na vhodna vrata stanovanjske stavbe na naslovu A in tako upniku omogoči nemoteno uporabo hiše ter v istem roku predloži sodišču dokaz o opravi nenadomestnega dejanja (1. točka izreka), za primer, da dolžnica ne bi izpolnila obveznosti iz 1. točke izreka tega sklepa, ji je izreklo novo denarno kazen v višini 2.000,00 EUR (2. točka izreka), ter sklenilo, da se denarna kazen, izrečena s sklepom opr. št. In 2006/01038 z dne 28. 3. 2007, izterja po uradni dolžnosti (3. točka izreka).

Zoper sklep se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožila dolžnica. Navedla je, da je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja po več kot petih letih od spremembe posestnega stanja nemogoča iz objektivnih razlogov. Dolžnica je za zamenjavo ključavnice poklicala ključavničarja iz podjetja K iz Kranja, ki je dne 25. 3. 2005 ključavnico zamenjal, dolžnici izročil ključe nove ključavnice, staro ključavnico in vse ostalo pa je odnesel. Dolžnica zaradi tega, tudi če bi želela, prejšnje ključavnice ne more namestiti na vrata. Izvršilni naslov dolžnici sicer alternativno nalaga namestitev prejšnje ključavnice ali izročitev upniku nove ključe, vendar je upnik predlagal izvršbo samo na namestitev prejšnje ključavnice in sklep o izvršbi nalaga dolžnici samo namestitev prejšnje ključavnice, na pa tudi izročitev ključev nove ključavnice upniku. Predmet izvršbe – prejšnja ključavnica je za dolžnico uničen, zato izvršitev dejanja po izpodbijanem sklepu objektivno ni mogoča. To pa je razlog, ki preprečuje izvršbo po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. V zvezi z navedenim kot dokaz predlaga zaslišanje ključavničarja podjetja K iz Kanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni, izvršbo ustavi in razveljavi vsa dosedanja izvršilna dejanja. Za primer, če pritožbeno sodišče izvršbe ne bo ustavilo, dolžnica predlaga, da izvršilno sodišče izvršbo odloži na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

Upnik je po svojem pooblaščencu pravočasno odgovoril na pritožbo in navedbe dolžnika prerekal kot prepozne, neresnične in zlonamerne. Pravnomočen sklep o izvršbi jasno določa, da se vzpostavi prejšnje stanje tako, da dolžnica bodisi montira prejšnjo ključavnico na vhodna vrata stanovanjske hiše na naslovu A, ali pa upniku izroči ključ nove ključavnice vhodnih vrat navedene stanovanjske hiše. Zaradi navedenega upnik sodišče poziva, da postopa v skladu z omenjenim sklepom. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

V predmetni izvršilni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočnega in izvršljivega sklepa o motenju posesti, opr. št. I P 1440/2005 z dne 1. 12. 2005, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1373/2006 z dne 12. 4. 2006, po katerem je dolžnica dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje in montirati nazaj prejšnjo ključavnico na vhodna vrata stanovanjske hiše na naslovu A, ali pa izročiti upniku ključ nove ključavnice vhodnih vrat navedene stanovanjske hiše in mu tako omogočiti uporabo hiše (v nadaljevanju obrazložitve: izvršilni naslov). Upnik je v predlogu za izvršbo v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIZ označil predmet, s katerim naj bo obveznost dolžnice po izvršilnem naslovu izpolnjena, in sicer je določil, da mora dolžnica vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da montira prejšnjo ključavnico na vhodna vrata stanovanjske stavbe na naslovu A in tako upniku omogoči nemoteno uporabo hiše, sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 28. 3. 2007 tako predlagano izvršbo tudi dovolilo. Dolžnica tako dovoljeni izvršbi zaradi izterjave nedenarne terjatve upnika ni ugovarjala, zato je sklep o izvršbi z omenjeno vsebino postal pravnomočen. Ker pa dolžnica v postavljenem 15 dnevnem roku obveznosti po sklepu o izvršbi ni izpolnila, čemur v pritožbi ne nasprotuje, ampak to celo priznava, je sodišče prve stopnje v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa utemeljeno sklenilo, da se denarna kazen, izrečena s sklepom o izvršbi, izterja po uradni dolžnosti, iz istega razloga pa je pravilna tudi odločitev sodišča v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa (ki je v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ). Dolžnica v pritožbi sicer trdi, da je predmet izvršbe – prejšnja ključavnica zanjo uničena, ker je ključavničar staro ključavnico odnesel že dne 25. 3. 2005, ter da zato izvršitev dejanja po izpodbijanem sklepu objektivno ni mogoča, in v zvezi s tem kot dokaz predlaga zaslišanje ključavničarja, vendar pritožbeno sodišče citiranih navedb in dokaza kot prepoznih ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljene pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že prej). Dolžnica namreč ne trdi, še manj pa dokazuje, zakaj teh dejstev in dokaza ni mogla navesti že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi (v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa ji je sodišče prve stopnje določilo le nov rok in novo denarno kazen v zvezi z izpolnitvijo obveznosti po sklepu o izvršbi), glede na to, da v pritožbi trdi, da je ključavničar ključavnico odnesel že dne 25. 3. 2005. Ker pa je obveznost dolžnice v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej po predmetnem izvršilnem naslovu dolžnica pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti (primerjaj 384. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), lahko dolžnica namesto prvega predmeta obveznosti z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. Glede na vsebino izvršilnega naslova je namreč v predmetnem izvršilnem postopku na mestu uporaba 27. člena ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, mora upnik v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena. Upnik je v predlogu za izvršbo predmet dolžničine obveznosti sicer res izbral (kar je moral storiti), vendar to ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, na kar jasno kaže tudi drugi odstavek 27. člena ZIZ, ki določa, da ima dolžnik pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval (enako je določeno tudi v prvem odstavku 386. člena OZ). Kljub temu, da je sklep o izvršbi z zgoraj opisano vsebino postal pravnomočen (in četudi bi bila izpolnitev prvega predmeta res nemogoča), lahko torej dolžnica izkoristi svoje oblikovalno upravičenje, izpolni drug predmet in se s tem reši svoje obveznosti ter z dokazom o izpolnitvi prepreči nadaljevanje predmetne izvršbe. Z upnikovo izbiro namreč obveznost še ni postala enostavna. Zaradi vsega navedenega se dolžnica v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na to, da je upnik predlagal izvršbo samo na namestitev prejšnje ključavnice in da sklep o izvršbi nalaga dolžnici samo namestitev prejšnje ključavnice, na pa tudi izročitev ključev nove ključavnice upniku.

Ker dolžničina pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za odločanje o predlogu za odlog izvršbe pa je pristojno sodišče prve stopnje.

Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).