Jedro

Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Dolžnik je v pritožbah z dne 19. 9. 2017 in z dne 5. 10. 2017 zahteval tudi izločitev višje sodnice A. A., kateri je bilo dodeljeno odločanje o navedenih pritožbah. Predlagal je razrešitev sodnice in prepoved nadaljnjega odločanja v tej zadevi ter desetletno prepoved opravljanja sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku. Prav tako je predlagal, da se ji naloži povrnitev vseh stroškov nezakonito vodenih postopkov, vključno z nepriznanimi.

2. Zahtevo za izločitev je višje sodišče kot nerazumljivo in nepopolno zavrglo (šesti v zvezi s petim odstavkom 72. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Presodilo je, da dolžnik ni navedel konkretnih okoliščin, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev sodnice, temveč ji je le pavšalno očital škodovanje (četrti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

3. Zoper odločitev višjega sodišča je dolžnik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (86., 92. in 93. člena Obligacijskega zakonika). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, ugodi dolžniku in sodnico razreši s funkcije ter ji prepove opravljanje sodniške funkcije za deset let. Predlaga tudi razrešitev in desetletno prepoved opravljanja funkcije sodnici B. B. ter uvedbo kazenskega postopka zoper drugi dve poimensko navedeni osebi. Kot bistveno navaja, da je sodnica A. A. "ustanovila izredno sodišče višjega sodnika C. C., ki nasprotuje 156. členu Ustave RS, ki sodniku nalaga, da mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem ... in ne samovoljno sprejemati pavšalnih osebnih zaključkov. Osebno mnenje višjega sodnika C. C., ki je v postopku zaradi kršitve uradnega položaja in pravic, ni nadzakon, je le zasebno mnenje, neveljavno za ta in druge postopke, ki mejijo na koruptivnost v pravosodju in ga bo moral preskusiti na Ustavnem sodišču." Meni, da je sodnica sprejela izpodbijano odločitev zaradi elektronskega sporočila sodnice B. B., s katerim naj bi sodnice pozvala k odločanju v škodo dolžnika. Po mnenju pritožnika je sodnica zmotno uporabila določbe o vsebini tožbe (180., 105. in 272. člen ZPP). Pritožba sodnici očita tudi, da ni odgovorila na navedbe dolžnika, da strokovni sodelavci niso pristojni izdajati sklepov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP določa, da zoper sklep, s katerim predsednik senata (ali sodnik posameznik) zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V primeru nesamostojne pritožbe se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Vrhovno sodišče kljub temu soglaša, da je zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Stranka, katere predlog je bil zavržen, lahko nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.

7. Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik. V tem primeru stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.1

8. Navedb o zatrjevani kršitvi 156. člena Ustave RS in o poslani elektronski pošti, s katero naj bi B. B. nedovoljeno vplivala na sodnike, dolžnik v zahtevi za izločitev ni postavil. Enako velja za očitke kršitev 180., 105. in 272. člena ZPP. Navedene trditve torej predstavljajo nedovoljene pritožbene navedbe, ki jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP). Pritožnik namreč ni izkazal, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno. Navedene okoliščine tudi sicer ne predstavljajo odklonitvenih razlogov (iz 6. točke 70. člena ZPP), ki bi utemeljevali dvom v nepristranskost sodnice. Vsi očitki, ki jih v pritožbi izpostavlja dolžnik, se namreč nanašajo na pravilnost dela sodnice, morebitne postopkovne napake in zmotna uporaba materialnega prava pa ne morejo biti izločitveni razlog, temveč so predmet presoje v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamezno odločbo sodišča v postopku.

9. Pritožnik sicer pravilno izpostavlja, da je odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje vloge (kljub šestemu odstavku 72. člena ZPP) tako tesno povezano z odločanjem o izločitvi, da o njih praviloma ne bi smel odločati sodnik, na katerega se nanašajo. Ob ustavoskladni razlagi določb 72. in 73. člena ZPP bi v primeru, ko se izločitev nanaša na sodnika, ki odloča, tudi o obstoju formalnih predpostavk načeloma moral odločiti predsednik sodišča. Vendar je pritožnik v isti vlogi zahteval tudi njegovo izločitev, kakor tudi drugih (prvostopenjskih in vrhovnih) sodnikov, ministrov, tožilcev in odvetnikov. Glede na številčnost dolžnikovih zahtev za izločitev, v katerih ta razen pavšalnega očitka o škodovanju ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi svojo zahtevo za izločitev utemeljil, je višja sodnica pritožnikovo zahtevo pravilno sama zavrgla kot nepopolno in nerazumljivo (šesti v zvezi s četrtim in petim odstavkom 72. člena ZPP).

10. Ker pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, ni posebne pritožbe. Posebna pritožba je predvidena, kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena ZPP).