Jedro

Napačno je stališče revidentov, da obstoj vseh obligatornih elementov tožbe v skladu z določbami 180. člena ZPP že zagotavlja njeno sklepčnost. Bistveni element sklepčnosti je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava, za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica in tožnik sta od obeh toženk s tožbo zahtevala plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jima nastala zato, ker toženki nista ukrepali v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi. S tem naj bi toženki omogočili D. C., da je uporabljal balinišče, gostinski vrt in parkirišče na način, ki je tožnikoma povzročil škodo.

2.Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo vse zahtevke obeh tožnikov. Stališče prvostopenjskega sodišča, ki je podrobno analiziralo vse odškodninske zahtevke je, da iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost zahtevkov.

3.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo obeh tožnikov in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4.Tožnika sta proti sodbi pritožbenega sodišča vložila revizijo zaradi razlogov "zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi procesnih kršitev - v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Revidenta nasprotujeta stališču pritožbenega sodišča, da je njuna tožba nesklepčna in da naj bi bila protipravnost ravnanja državnih organov kot predpostavka odškodninske odgovornosti podana le, če je določena zakonska norma kršena z namenom nekoga oškodovati. S tem v zvezi poudarjata, da ima njuna tožba vse obligatorne elemente, ki jih predpisuje 180. člen ZPP, pri čemer sta tožnika navedla vsa potrebna dejstva in predložila vse potrebne dokaze. Država je tudi dolžna poravnati vsako škodo, ki je bila povzročena s "protipravno kršitvijo ali opustitvijo". V prvostopenjski sodbi naj bi obstajala nasprotja med navedbami in dokazi o odločilnih dejstvih ter med tem, kar se navaja v razlogih sodbe. Obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča je vsebovana na dveh straneh, razlogi sodbe pa so nejasni in sodišče zgolj "v celoti sprejema zaključke sodišča prve stopnje kot pravilne".

5.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki pa na revizijo nista odgovorili.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Neutemeljen je revizijski očitek obema sodiščema, da je v sodbah podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede prvostopenjske sodbe revizijski očitek ni konkretiziran (revizija ne pojasni v čem naj bi bila nasprotja "med navedbami in dokazi o odločilnih dejstvih ter med tem, kar se navaja v razlogih sodbe") in že zato v tem delu revizija ne more biti uspešna. V reviziji zatrjevana procesna kršitev je podana le takrat, kadar onemogoča objektiven preizkus sodbe(1). Objektiven preizkus sodbe pa ni onemogočen zaradi vsake nejasnosti ali nelogičnosti, ki se prikrade v sodbo, temveč le takrat, kadar je onemogočen preizkus nosilnih argumentov sodbe. Bistveno stališče pritožbenega sodišča je, da iz v tožbi zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pri čemer pritožbeno sodišče za takšno stališče v celoti sprejema argumentacijo prvostopenjskega sodišča. Standard obrazloženosti odločbe drugostopenjskega sodišča je praviloma nižji od tistega, ki ga stranki lahko zahtevata od sodišča prve stopnje. Sodbi obeh sodišč namreč predstavljata logično celoto in zato pritožbenemu sodišču v odločbi ni treba ponovno argumentirati tistih stališč glede katerih soglaša s sodiščem prve stopnje.

8.Napačno je stališče revidentov, da obstoj vseh obligatornih elementov tožbe v skladu z določbami 180. člena ZPP že zagotavlja njeno sklepčnost. Bistveni element sklepčnosti je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava, za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Že sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno opozorilo na elemente odškodninske obveznosti, ki morajo biti podani kumulativno, da bi bila podana utemeljenost odškodninskega zahtevka. S tem v zvezi je pravilno stališče obeh sodišč, da zatrjevana škoda ni vzročno povezana z relevantnim protipravnim ravnanjem oseb ali organa, za katere naj bi odgovarjali toženki(2). Relevantno škodno ravnanje (po tožbenih trditvah) izvira iz sfere D. C. V tem kontekstu je tudi pravilno (revizijsko izpodbijano) stališče pritožbenega sodišča, da bi bila relevantna protipravnost ravnanja oseb ali organov, za katere bi bili odgovorni toženki, le v primeru, da bi ti kršili zakonske norme z namenom škodovati tožnikoma.

9.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov(3).

Op. št. (1): Primerjaj dr. Mile Dolenc Racionalizacija inštancnih postopkov v pravdnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo 6-7/2005, str. 1036. Op. št. (2): Primerjaj določbe 26. člena Ustave Republike Slovenije. Op. št. (3): Primerjaj določbe prvega odstavka 154. člena ZPP.