Jedro

Dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti sta bistvena kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava.

Načelo materialnopravnega procesnega vodstva na 285. člena ZPP je v sporu majhne vrednosti omejeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom, in sicer pod I. točko izreka s sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 3. 10. 2013, s sodbo pa je pod II. točko izreka kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2013 dalje do plačila in znesek 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila ter pod III. točko izreka odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo in sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2013 dalje do plačila in znesek 800,00 EUR nepremoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške v višini 42,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude. Navaja, da je izrek izpodbijane odločbe pod I. točko nesklepčen, ker predstavlja res iudicata, saj naj bi o tej zadevi višje sodišče že odločilo, o pritožbi pa sodišče prve stopnje ni pristojno odločati. Izpodbijana odločba skladno s 324. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne vsebuje predpisov, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Pri odločitvi se sodišče prve stopnje ni opredelilo in ni upoštevalo predlaganih dokazov tožeče stranke. Bistveno kršitev določb postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo v 8. točki izpodbijane odločbe, ko navede, da je pripravljalno vlogo vložila tožena stranka, katera za to ni imela pravne podlage. Pripravljalno vlogo namreč da skladno 452. členu ZPP po odgovoru na tožbo tožeča stranka. V 9. točki izpodbijane odločbe si sodišče prve stopnje napačno razlaga, da ker je tožena stranka v roku podala odgovor na tožbo, je to zadosten razlog za pravdanje. Tožena stranka se sicer res ne strinja s tožbo, ampak v svoji vlogi ni podala nobene listine, s katero dokazuje utemeljenost svojega odgovora. Njene listine še celo dokazujejo in podpirajo tožbeni zahtevek tožnice. Pripoznava tožene stranke se vidi v odgovoru na tožbo, saj ne zanika, da je odtujila od denarne socialne pomoči znesek 30,00 EUR. Obrazložitev v 5. in 6. točki izpodbijane odločbe je neresnična, nesprejemljiva in nima podlage v predpisih. To pritožba utemeljuje s tem, da je tožena stranka po ustavljenih izvršbah in po poteku zakonsko dovoljenega časa protipravno blokirala TRR tožnice. Tožeča stranka lahko po 184. členu ZPP spremeni tožbo do konca glavne obravnave. Tožena stranka se je sama v odgovoru na tožbo spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, saj niti na glavni obravnavi ni odstopila niti od odgovora na tožbo, niti od pripravljalnih vlog, kjer se je tudi spustila v obravnavanje o glavni stvari. Sprememba tožbe tožeče stranke je torej bila upravičena, utemeljena in zakonita. Pritožnica se nadalje ne strinja z razlogi izpodbijane odločbe v 10. točki, saj tožena stranka priznava odtegnitev 30,00 EUR iz njenega računa, iz njenih listin pa ne izhaja, da bi imela za takšno odtegnitev pravno podlago. Nesprejemljivi so razlogi v 11. in 12. točki izpodbijane sodbe, kajti tožnica je izkazala s tožbo in predloženimi dokazi vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem tožene stranke, to je protipravna odtujitev zneska, ki ni predmet niti izvršbe, in nastalo škodo. Neresnične so navedbe v 13. točki izpodbijane odločbe, ker med tožečo in toženo stranko ni bila sklenjena prav nobena pogodba. Pogodba, datirana z 28. 2. 2006, nima osnovnih elementov (ni podpisana s strani strank), zato nima nobene zavezujoče obveznosti do pritožnice. V veljavni zakonodaji nima podlage niti 14. točka obrazložitve. Napačne so navedbe v 15. točki izpodbijane odločbe, da naj bi pristopna izjava z dne 24. 8. 2002 nadomestila nepodpisano pogodbo z dne 28. 2. 2006, ker ne more nekakšna retroaktivna pristopna izjava nadomestiti pogodbe. 16. točka izpodbijane odločbe predstavlja za pritožnico presenečenje, ker sodnik iz podanih razlogov ni mogel razbrati, kakšne duševne bolečine je trpela pritožnica. Najkasneje na glavni obravnavi bi moral opozoriti pritožnico in jo opozoriti na te pomanjkljivosti, kar je skladno določbi 285. člena ZPP. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kaj predstavlja sodbo in kaj sklep.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, opozarja na nedovoljene pritožbene razloge, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Protispisne in brez dejanske podlage so tudi vse preostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica napada pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijani odločbi s sodbo (II. in III. točka izreka) in očita absolutne bistvene kršitve določb postopka po posameznih točkah izpodbijane odločbe. Razlogi sodišča prve stopnje v 8. točki glede pripravljalnih vlog strank v sporu majhne vrednosti so podani skladno določbi 451. do 453. člena ZPP. Da tožena stranka ne bi argumentirano in s podporo v predlaganih ter predloženih dokazih ugovarjala utemeljenosti tožbenega zahtevka (pritožbeno oporekanje razlogom iz 9. točke izpodbijane odločbe), je protispisno, saj je to izrecno in nedvoumno podano v odgovoru na tožbo z dne 19. 2. 2013 in dodatno še v pripravljalni vlogi z dne 2. 9. 2013. Ali pa so ugovorne navedbe tožene stranke tehtne in imajo materialnopravno podlago, pa sodišče ocenjuje, ko vsebinsko odloča o tožbenem zahtevku. To pomeni, da če je tožena stranka priznala, da je s TRR tožnice odtegnila v tej pravdi vtoževani znesek, s tem v tem delu ni pripoznala tožbenega zahtevka, saj je z nadaljnjimi navedbami in predloženimi dokazi utemeljevala in potrjevala razlog za takšno odtegnitev. O opravičenosti odtegnitve pa sodišče odloča ob vsebinskem odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Slednje je tudi že odgovor na pritožbene pripombe na 10. točko izpodbijane odločbe. Pritožbene navedbe zoper 11. in 12. točko izpodbijane odločbe so neupoštevni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj predstavljajo napad tožnice na dokazno oceno sodišča prve stopnje. Enako velja za pritožbene navedbe zoper 13., 14. in 15. točko izpodbijane odločbe. V tem delu je namreč obravnavano vprašanje sklenitve pogodbe med pravdnima strankama o vodenju TRR. O neopredeljenosti tožbenega zahtevka v zvezi z vtoževano nepremoženjsko škodo je v celoti slediti tehtnim in argumentiranim razlogom v 16. točki izpodbijane odločbe in pritožbene navedbe v tem delu stališča sodišča prve stopnje ne omajajo. Opozoriti je na omejenost določbe 185. člena ZPP (načelo materialnopravnega procesnega vodstva postopka) v sporu majhne vrednosti z določbami 451. do 453. člena ZPP in pred tem še z določbo 450. člena ZPP, po katerih postopek v sporu majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, pri čemer je točno omejeno število in vsebina vlog posamezne stranke v postopku.

5. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj stranki povrnitve teh stroškov izrecno in opredeljeno nista zahtevali.